V torek bomo, kot kaže, spet dražje tankali
Cene zvišuje zaostrovanje razmer in podaljšanje kartelnega dogovora članic Opeca.
Odpri galerijo
Povpraševanje in ponudba po nafti sta trenutno uravnoteženi, kažejo podatki mednarodne agencije za energetiko. FOTO: Shutterstock
Ljubljana – Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in napoved podaljšanja kartelnega dogovora članic Opeca zvišujeta cene nafte. Zaradi strme rasti cen bodo v torek na naših bencinskih črpalkah skoraj gotovo opazno višje cene.
Razburjenje zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zadnjem obdobju ne spreminja dogajanja na naftnem trgu. Znano je, da se v Sloveniji vsaka dva tedna določijo najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ki jih naftni trgovci lahko postavijo na črpalkah ob regionalnih cestah. Osnova so borzne cene pogonskih goriv, ki pa so seveda odvisne predvsem od cen surove nafte.
Trumpov tvit ustavil rast
Cene nafte na svetovnih borzah so se v petek nekoliko znižale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ob jutranjem prebujanju tvitnil, da so cene nafte umetno zelo visoke, kar ni dobro, in da to ni sprejemljivo. Ali bo temu tvitu sledil še kak ukrep, pa je vprašanje glede na to, da z višjimi cenami nafte najbolj služijo prav ZDA oziroma ameriška naftna podjetja.
ZDA lovijo Rusijo
V ZDA so prejšnji teden povprečno dnevno napolnili rekordnih 10,53 milijona sodov, kažejo podatki ameriške agencija za energijo. Rusija se mora potruditi, da ostaja največja naftna sila. Po podatkih Reutersa je prejšnji mesec na dan napolnila 10,97 milijona sodov. Med veliko trojico je kratko potegnila Saudska Arabija, ki jo je Trump kritiziral zaradi umetnega zviševanja cen. Saudijci bi lahko načrpali več, a nosijo glavno breme Opecovega dogovora in na dan načrpajo okoli deset milijonov sodov. Te tri države priskrbijo več kot tretjino svetovnih potreb po nafti, zato je od teh držav odvisno, kako visoko se cene nafte povzpnejo.
Večji apetiti naftnih držav
Povpraševanje in ponudba po nafti sta trenutno uravnoteženi, kažejo podatki mednarodne agencije za energetiko. Še vedno pa so zelo obsežne zaloge načrpane nafte. Prav to poudarja tudi Opec, ko razpravlja o novem podaljšanju kvot. Poleg tega je zelo jasno izražena tudi želja z nafto bogatih držav, da izkoristijo trenutne razmere, ko lahko določajo cene nafte. Če je bil cilj kartela Opec konec leta 2016, ko je bil sklenjen dogovor o količinah, cena nafte okoli 60 dolarjev za sod, je zdaj nov cilj okoli 80 dolarjev. Kaj bodo članice naredile, bo znano junija, ko bo na Dunaju naslednje uradno srečanje.
Se bo Trump spravil nad Iran?
Kljub Trumpovemu tvitu si niti ZDA ne želijo bistveno nižjih cen, saj bi znižanje cen ogrozilo dobičkonosnost ameriških naftnih podjetij, ki nafto pridobivajo iz skrilavcev. S političnega vidika si tudi ne želi visokih cen, saj te polnijo proračune strateških političnih nasprotnic ZDA, od Irana in Rusije do Venezuele. Tej visoke cene nafte ne pomagajo kaj dosti, saj država zaradi popolnega kolapsa ni sposobna črpati dovoljenih količin. Kam bodo šle cene nafte je zato odvisno predvsem od tega, ali bo ZDA uspelo z drugimi ukrepi omejiti iranski izvoz.
Cene nafte sicer že več tednov podirajo rekorde zadnjih štirih let, a primerjava z letom 2014 bo še nekaj časa tudi ostala. Takrat je namreč prišlo do zloma cen zaradi prevelikih količin načrpane nafte. Pred zlomom je cena dosegala več sto dolarjev za sod. To je cena, ki jo nekatere naftne države spet imajo na dosegu.
Razburjenje zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zadnjem obdobju ne spreminja dogajanja na naftnem trgu. Znano je, da se v Sloveniji vsaka dva tedna določijo najvišje dovoljene cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ki jih naftni trgovci lahko postavijo na črpalkah ob regionalnih cestah. Osnova so borzne cene pogonskih goriv, ki pa so seveda odvisne predvsem od cen surove nafte.
Trumpov tvit ustavil rast
Cene nafte na svetovnih borzah so se v petek nekoliko znižale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ob jutranjem prebujanju tvitnil, da so cene nafte umetno zelo visoke, kar ni dobro, in da to ni sprejemljivo. Ali bo temu tvitu sledil še kak ukrep, pa je vprašanje glede na to, da z višjimi cenami nafte najbolj služijo prav ZDA oziroma ameriška naftna podjetja.
ZDA lovijo Rusijo
V ZDA so prejšnji teden povprečno dnevno napolnili rekordnih 10,53 milijona sodov, kažejo podatki ameriške agencija za energijo. Rusija se mora potruditi, da ostaja največja naftna sila. Po podatkih Reutersa je prejšnji mesec na dan napolnila 10,97 milijona sodov. Med veliko trojico je kratko potegnila Saudska Arabija, ki jo je Trump kritiziral zaradi umetnega zviševanja cen. Saudijci bi lahko načrpali več, a nosijo glavno breme Opecovega dogovora in na dan načrpajo okoli deset milijonov sodov. Te tri države priskrbijo več kot tretjino svetovnih potreb po nafti, zato je od teh držav odvisno, kako visoko se cene nafte povzpnejo.
črpanje, nafta, graf
Večji apetiti naftnih držav
Povpraševanje in ponudba po nafti sta trenutno uravnoteženi, kažejo podatki mednarodne agencije za energetiko. Še vedno pa so zelo obsežne zaloge načrpane nafte. Prav to poudarja tudi Opec, ko razpravlja o novem podaljšanju kvot. Poleg tega je zelo jasno izražena tudi želja z nafto bogatih držav, da izkoristijo trenutne razmere, ko lahko določajo cene nafte. Če je bil cilj kartela Opec konec leta 2016, ko je bil sklenjen dogovor o količinah, cena nafte okoli 60 dolarjev za sod, je zdaj nov cilj okoli 80 dolarjev. Kaj bodo članice naredile, bo znano junija, ko bo na Dunaju naslednje uradno srečanje.
Se bo Trump spravil nad Iran?
Kljub Trumpovemu tvitu si niti ZDA ne želijo bistveno nižjih cen, saj bi znižanje cen ogrozilo dobičkonosnost ameriških naftnih podjetij, ki nafto pridobivajo iz skrilavcev. S političnega vidika si tudi ne želi visokih cen, saj te polnijo proračune strateških političnih nasprotnic ZDA, od Irana in Rusije do Venezuele. Tej visoke cene nafte ne pomagajo kaj dosti, saj država zaradi popolnega kolapsa ni sposobna črpati dovoljenih količin. Kam bodo šle cene nafte je zato odvisno predvsem od tega, ali bo ZDA uspelo z drugimi ukrepi omejiti iranski izvoz.
Cene nafte sicer že več tednov podirajo rekorde zadnjih štirih let, a primerjava z letom 2014 bo še nekaj časa tudi ostala. Takrat je namreč prišlo do zloma cen zaradi prevelikih količin načrpane nafte. Pred zlomom je cena dosegala več sto dolarjev za sod. To je cena, ki jo nekatere naftne države spet imajo na dosegu.
