Vasle: Ukrepi Sloveniji zagotavljajo ugodno financiranje
Guverner Banke Slovenije o namenu ukrepov, ki jih je včeraj sprejel svet ECB, in o novih napovedih, ki jih pripravljajo v centralni banki.
Odpri galerijo
Ukrepi ECB po mnenju guvernerja BS Boštjana Vasleta »Sloveniji zagotavljajo nemoten dostop do finančnih trgov in financiranje obsežnih paketov ukrepov fiskalne politike po obrestnih merah, ki ostajajo na najnižjih ravneh.« FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana - »V evrskem območju bomo letos v zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa zabeležili velik padec gospodarske aktivnosti, prihodnje leto pa pričakujemo okrevanje. Člani sveta ECB smo se včeraj seznanili tudi z napovedmi inflacije: ta bo v prihodnjih mesecih ostala nizka, po koncu pandemije pa pričakujemo pritiske za njeno povišanje. V teh okoliščinah smo ohranili izrazito spodbujevalno naravnano denarno politiko in prilagodili naše ključne ukrepe,« včerajšnje odločitve sveta ECB komentira guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Svet ECB je včeraj obravnaval gospodarske napovedi. »Za evrsko območje v letu 2020 pričakujemo 7,3-odstotni padec realnega BDP, v letu 2021 pa 3,9-odstotno okrevanje. Predkrizni nivo gospodarske aktivnosti bomo po tokratnih napovedih dosegli že pred drugo polovico leta 2022. Nizka rast gospodarske aktivnosti se bo odrazila tudi v nizki inflaciji. Ta bo letos znašala 0,2 odstotka, do konca leta 2023 pa bo dosegla 1,4 odstotka in tako ostala pod zastavljenim ciljem ’pod, a blizu dvema odstotkoma’« izpostavlja Vasle in dodaja, da so napovedi za evrsko območje tudi osnova za pripravo novih napovedi za Slovenijo, ki jih bodo v Banki Slovenije predvidoma objavili prihodnji teden
Napovedi so zaznamovane s potekom pandemije in zajezitvenimi ukrepi ter s sprejetimi ukrepi denarne in fiskalne politike. Podatki o BDP v tretjem četrtletju letošnjega leta so bili višji od pričakovanj, vendar se je okrevanje zaradi ponovnih zajezitvenih ukrepov sprva upočasnilo, za konec leta pa pričakujemo ponoven padec gospodarske aktivnosti. Ohranja se tudi znatna razlika med posameznimi sektorji gospodarstva: aktivnost v storitvenih dejavnostih tudi v drugem valu pandemije ostaja znatno bolj ohromljena od aktivnosti v predelovalnih dejavnostih.
Svet ECB je tako prilagodil ključne instrumente, uvedene oz. prilagojene v času krize. Najpomembnejše spremembe se nanašajo na povečanje (za 500 milijard evrov) in podaljšanje izrednega pandemičnega programa odkupov vrednostnih papirjev in na ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja TLTRO III. Guverner pojasnjuje, da so spremembe glede nakupov vrednostnih papirjev posledica dejstva, da »bo kriza trajala dlje kot prvotno predvideno. Zato bomo centralne banke evrosistema dlje časa izvajale omenjene nakupe in s tem podpirale ugodnejše pogoje financiranja, ki na koncu zmanjšujejo tveganja in spodbujajo potrošnjo, s tem pa prispevajo k doseganju našega osnovnega cilja – stabilne rasti cen.« Podobno velja tudi za drugi instrument, TLTRO III, ki evrosistemu omogoča, da bo dalj časa zagotavljal izredno likvidnost bančnemu sistemu, če jo bo ta pretvoril v posojila podjetjem in prebivalstvu, ter s tem spodbujal njihovo aktivnost.
Sprejeti ukrepi po Vasletovih besedah »omogočajo enakomerno učinkovanje spodbujevalne denarne politike po vseh državah. S tem tudi Sloveniji zagotavljajo nemoten dostop do finančnih trgov in financiranje obsežnih paketov ukrepov fiskalne politike po obrestnih merah, ki ostajajo na najnižjih ravneh. Poleg tega pa možnost zagotavljanja dodatne likvidnosti pod izredno ugodnimi pogoji omogoča bankam v Sloveniji, da ohranjajo kreditno ponudbo svojim komitentom pod zelo spodbudnimi pogoji.«
Svet ECB je včeraj obravnaval gospodarske napovedi. »Za evrsko območje v letu 2020 pričakujemo 7,3-odstotni padec realnega BDP, v letu 2021 pa 3,9-odstotno okrevanje. Predkrizni nivo gospodarske aktivnosti bomo po tokratnih napovedih dosegli že pred drugo polovico leta 2022. Nizka rast gospodarske aktivnosti se bo odrazila tudi v nizki inflaciji. Ta bo letos znašala 0,2 odstotka, do konca leta 2023 pa bo dosegla 1,4 odstotka in tako ostala pod zastavljenim ciljem ’pod, a blizu dvema odstotkoma’« izpostavlja Vasle in dodaja, da so napovedi za evrsko območje tudi osnova za pripravo novih napovedi za Slovenijo, ki jih bodo v Banki Slovenije predvidoma objavili prihodnji teden
Napovedi so zaznamovane s potekom pandemije in zajezitvenimi ukrepi ter s sprejetimi ukrepi denarne in fiskalne politike. Podatki o BDP v tretjem četrtletju letošnjega leta so bili višji od pričakovanj, vendar se je okrevanje zaradi ponovnih zajezitvenih ukrepov sprva upočasnilo, za konec leta pa pričakujemo ponoven padec gospodarske aktivnosti. Ohranja se tudi znatna razlika med posameznimi sektorji gospodarstva: aktivnost v storitvenih dejavnostih tudi v drugem valu pandemije ostaja znatno bolj ohromljena od aktivnosti v predelovalnih dejavnostih.
Svet ECB je tako prilagodil ključne instrumente, uvedene oz. prilagojene v času krize. Najpomembnejše spremembe se nanašajo na povečanje (za 500 milijard evrov) in podaljšanje izrednega pandemičnega programa odkupov vrednostnih papirjev in na ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja TLTRO III. Guverner pojasnjuje, da so spremembe glede nakupov vrednostnih papirjev posledica dejstva, da »bo kriza trajala dlje kot prvotno predvideno. Zato bomo centralne banke evrosistema dlje časa izvajale omenjene nakupe in s tem podpirale ugodnejše pogoje financiranja, ki na koncu zmanjšujejo tveganja in spodbujajo potrošnjo, s tem pa prispevajo k doseganju našega osnovnega cilja – stabilne rasti cen.« Podobno velja tudi za drugi instrument, TLTRO III, ki evrosistemu omogoča, da bo dalj časa zagotavljal izredno likvidnost bančnemu sistemu, če jo bo ta pretvoril v posojila podjetjem in prebivalstvu, ter s tem spodbujal njihovo aktivnost.
Sprejeti ukrepi po Vasletovih besedah »omogočajo enakomerno učinkovanje spodbujevalne denarne politike po vseh državah. S tem tudi Sloveniji zagotavljajo nemoten dostop do finančnih trgov in financiranje obsežnih paketov ukrepov fiskalne politike po obrestnih merah, ki ostajajo na najnižjih ravneh. Poleg tega pa možnost zagotavljanja dodatne likvidnosti pod izredno ugodnimi pogoji omogoča bankam v Sloveniji, da ohranjajo kreditno ponudbo svojim komitentom pod zelo spodbudnimi pogoji.«
