Frankfurt – Wirecard je insolventen, delnica je tako rekoč ničvredna, nekdanji menedžerji podjetja v preiskavi zaradi suma prikrajanja bilanc in manipulacij trga, na tarči kritik pa se je zdaj znašel finančni regulator Bafin. Kaj je šlo narobe in ali bi lahko Bafin preprečil kolaps Wirecarda? Njegov predsednik
Felix Hufeld se bo moral prihodnji teden zagovarjati pred poslanci v bundestagu.
Gre za največjo finančno afero v novejši zgodovini Nemčije in prvi bankrot podjetja, ki kotira v indeksu Dax, ključnem indeksu berlinske borze. Potem ko se je v zadnjih dneh večina ukvarjala z odgovornostjo vodstva podjetja za prevaro, težko 1,9 milijarde evrov oziroma kar četrtino bilance podjetja, so se zdaj puščice obrnile v tiste, ki bi ta propad lahko preprečili – nadzornike. Tako opozicijske kot vladne stranke so kritične do kakovosti finančne regulacije v državi.
Minister za finance
Olaf Scholz iz socialdemokratske SPD je napovedal reformo finančnega nadzora, saj Wirecard kaže, da ta ni najbolj učinkovita ter da delničarjem in zaposlenim ne zagotavlja ustrezne zaščite. Ministrstvo naj bi razširilo pristojnosti Bafina za izvajanje izrednih nadzorov.
Medtem ko bodo tožilstvo, Esma in nemški poslanci ugotavljali, kaj je šlo narobe, bodo delničarji poskušali na sodiščih izterjati odškodnino. FOTO: Christof Stache/Afp
Pozivi k odstopu šefa Bafina
A vsi niso mnenja, da je Bafin odpovedal zaradi ne dovolj širokih pooblastil. Vlagatelji pravijo, da ni ukrepal, pa čeprav so ga opozarjali na sumljive bilance podjetja že vse od leta 2016, ko je spletna stran Zatarra začela objavljati obremenjujoča poročila na račun Wirecarda. Temu je sledila serija člankov
Financial Timesa, ki pa je težave nakopala novinarjem in ne Wirecardu. Vlagatelji so prepričani, da je pri Wirecardu odpovedal sistem. Šef Bafina
Felix Hufeld je priznal, da gre za katastrofo, in bo prihodnji teden na zasedanju finančnega odbora v zveznem parlamentu odgovarjal na vprašanja poslancev o tem, kaj je povzročilo bankrot Wirecarda.
Vprašanje je, ali bo Hufeld sploh preživel to krizo na čelu Bafina ali pa bo moral stolček predčasno zapustiti. K odstopu so ga namreč že pozvale nekatere opozicijske stranke, na primer Zeleni in Levica. In to ne brez razloga. Kot pravijo, mora prvi nadzornik nositi objektivno odgovornost, če ni opazil tako obsežnega goljufanja. A tudi v koaliciji niso pretirano srečni zaradi finančnega kolapsa ene od zvezd nemške borze, zaradi česar pozivajo k hitri razjasnitvi vprašanja, kdo je odpovedal.
Ali in kakšno odgovornost za propad Wirecarda nosi Bafin, pa bo preiskovala tudi evropska komisija oziroma evropski nadzornik delniških trgov Esma. V evropski komisiji so napovedali, da bodo pregledali delovanje Bafina in ugotavljali, ali nadzornik ni morda kršil evropskih pravil.
Medtem ko bodo tožilstvo, Esma in nemški poslanci ugotavljali, kaj je šlo narobe, bodo delničarji poskušali na sodiščih izterjati odškodnino. A vprašanje je, kakšno odškodnino sploh lahko pričakujejo, če so računi Wirecarda prazni. Jo bodo lahko terjali od revizijskih hiš, ki so vsa ta leta potrjevale bilance podjetja? Morda od Bafina, ki je sprožil preiskavo proti tistim, ki so opozarjali na sumljive bilance, ne pa proti Wirecardu? Na te odgovore bo še treba počakati.
