Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

ZDA in inflacija v neprimernem času

Trenutno je precej bolj realistično, da bo obrestne mere hitreje in odločneje znižala ECB.
Ameriška centralna banka Federal Reserve bi presenetila, če bi v kratkem znižala obresti. FOTO: Joshua Roberts/Reuters
Ameriška centralna banka Federal Reserve bi presenetila, če bi v kratkem znižala obresti. FOTO: Joshua Roberts/Reuters
Tilen Banko,Pokojninska družba A
15. 4. 2024 | 15:00
4:21

V zadnjih tednih se je zgodil precejšen preobrat pri pričakovanjih tržnih udeležencev glede nižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank. Za ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) so v začetku leta pričakovali kar sedem nižanj v letošnjem letu, danes pa manj kot dve. Na drugi strani so za Evropsko centralno banko (ECB) v začetku leta pričakovali sedem nižanj, danes pa samo še tri. Kaj je vzrok za te spremembe?

Pričakovanja v ZDA

V začetku marca so bili tržni udeleženci precej gotovi, da bo Fed izvedel prvo nižanje referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk že junija in bo samo v 2024 znižal zgornjo mejo referenčne obrestne mere s 5,50 na 4,50 odstotka. To so bila precej optimistična pričakovanja, povezana z znižanjem inflacije od vrhunca v juniju 2022 pri 9,1 odstotka na 3,1 odstotka v januarju 2024.

Konec dvigov referenčne obrestne mere oziroma pričakovanja o njenem znižanju se je poleg navdušenja nad umetno inteligenco odrazilo v donosnosti delnic – ameriške delnice so se od oktobra 2023 do aprila 2024 podražile za 26 odstotkov (v evrih). Od januarja do danes se splošna inflacija ponovno krepi (3,5 odstotka v marcu) zaradi višjih stroškov bivanja in cen nafte. Cena nafte brent je deloma zaradi napadov na ruske rafinerije rasla vse od decembra (73 dolarjev za sod) ter v aprilu presegla ceno 90 dolarjev. Povišana inflacija in manjša verjetnost nižanja referenčnih obrestnih mer se je odrazila tudi v donosnosti ameriške desetletne državne obveznice, ki se je v prvih dveh tednih aprila povišala na 4,56 odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Pričakovanja v območju z evrom

Tržni udeleženci pričakujejo znižanje referenčne obrestne mere ECB v juniju, in sicer za 25 bazičnih točk, s štirih na 3,75 odstotka. Splošna inflacija v območju z evrom se je od vrha v oktobru 2022 pri 10,7 odstotka znižala na 2,4 odstotka marca. Jedrna inflacija se je od vrha v marcu 2023 pri 5,7 odstotka znižala na 2,9 odstotka.

Splošna inflacija se je izjemno približala ciljnima dvema odstotkoma, zato se trenutno pričakuje, da bo ECB v 2024 znižala referenčno obrestno mero na 3,25 odstotka, kar je manj od tržnih pričakovanj v začetku marca, ko so predvidevali še eno dodatno znižanje za 25 bazičnih točk. Trmasta ameriška inflacija je prispevala k zmanjšanim tržnim pričakovanjem za kumulativno nižanje referenčnih obrestnih mer ECB.

Pogled naprej

Razlike v gibanju inflacije ter preostalih gospodarskih podatkov med razvitimi trgi bodo pomembno prispevale k odločitvam centralnih bank. Ob ponovni krepitvi inflacije v ZDA, rekordnih vrednostih ameriških delnic, nizki stopnji brezposelnosti (3,8 odstotka) in rasti plač (5,2 odstotka na letni ravni) lahko pričakujemo, da bo Fed zelo skromen ali pa referenčnih obrestnih mer sploh še ne bo nižal.

Na drugi strani pa, če upoštevamo nadaljnje nižanje inflacije v območju z evrom, bo ECB zelo verjetno v juniju začela nižati referenčne obrestne mere, da se izogne tveganju prehoda inflacije iz dezinflacijskega okolja v deflacijsko. Znižanje referenčne obrestne mere za 25 ali celo 50 bazičnih točk v prihodnjih mesecih ne bo imelo močnega vpliva, hkrati pa spremembe v obrestnih merah potrebujejo od šest do 18 mesecev, da se prelijejo v gospodarstvo in začnejo delovati.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine