Za zaprtimi vrati jedilnic in spalnic

V rubriki Mlado pero tokrat predstavljamo prozaistko Hano Bujanović Kokot.
Fotografija: Hana Bujanović Kokot (2002) je študentka prvega letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Hana Bujanović Kokot (2002) je študentka prvega letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Voranc Vogel

V rubriki Mlado pero vsak mesec predstavljamo mlade avtorje in literarne kritike, dajemo prostor za razmislek o literaturi mlajših generacij in spodbujamo njeno prisotnost v slovenski publicistiki. Tokrat je poprijela za pero prozaistka Hana Bujanović ­Kokot, recenzijo njenega dela pa je ­pridal literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević.

Hana Bujanović Kokot (2002), katere proza tematizira predvsem medčloveške odnose, vse tisto, kar se godi za zaprtimi vrati, se ­pisanja »loteva neobremenjeno, s premišljeno dramaturgijo pa gradi atmosfere, o katerih bi lahko rekli, da so pravzaprav ključne. [...] Gre predvsem za hitropotezne skice, portrete, krokije – če hočemo – intime, vsega tistega, kar obstaja neizrečeno,« je zapisal Puljarević, avtorica, ki poleg proze piše tudi poezijo, pa je dodala, da se lovi »v odnosih, ki jih včasih še sama ne razumem, odkrivam jih s pisanjem. Niham med grozno dolgimi in prekratkimi povedmi, besedila, ki mi jih ni uspelo stlačiti v verze, si ­želim splesti v zgodbe, jih narediti ­lirične, ­ljubeče.«

Ob pisanju, ki ji je doslej prineslo objave na spletnih portalih, v revijah (Poetikon) ter zbornikih in antologijah (Slišiš goreti sonce), pa tudi nagrade in uvrstitve v finalne izbore natečajev (Grossmanovo priznanje, finalistka Župančičeve frulice, nominiranka za urško, finalistka natečaja Hiše poezije), se Hana Bujanović Kokot, sicer študentka prvega letnika psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, posveča tudi slam poeziji ter literarnemu in publicističnemu uredniškemu delu; »lani jeseni se mi je ponudila priložnost prevzeti urednikovanje študentske revije Kluba študentov Kranj Zapik, moja prva uredniška številka je po celostni prenovi revije izšla ta mesec«, je povedala.

Med pisateljske vzore uvršča številne piske in pisce, trenutno jo »popolnoma prevzemajo pripovedovalske sposobnosti Gabriela Garcíe Márqueza, poleti sem zavidala Pauline Delabroy-Allard, pred nekaj meseci sem se zaljubila v pisanje Tošikazuja Kavagučija; če bi morala na nekoga pokazati s prstom in reči, želim si napisati nekaj takšnega, bi to najbrž bil on. No, pa skoraj vsaka pravljica, te so moja šibka točka. Nekoč bom pisala pravljice.«

Hana Bujanović Kokot rada piše »kjerkoli, samo da pišem. Prav García Márquez je poudaril, kako vsako stran napiše kanček težje«, tudi avtorica si želi predvsem nadaljevati. »Mislim, da me bo še nekaj časa nosilo okoli, preden bom resnično vedela, kam si želim priti s pisanjem,« je dodala.

image_alt
Tadeja Logar Surina: Nuja, da bi uredila svet

Preberite še:

Komentarji: