Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Film & TV

21. Kino Otok v znamenju trajnosti in dialoga

Edicijo po jubilejni zaznamujejo upočasnitev, zasnova po meri človeka ter priložnosti za razumevanje filma in sveta, v katerem nastaja.
Otvoritev enega od prejšnjih filmskih festivalov Kino Otok v Izoli. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Otvoritev enega od prejšnjih filmskih festivalov Kino Otok v Izoli. FOTO: Voranc Vogel/Delo
4. 6. 2025 | 08:38
4. 6. 2025 | 08:40
5:58

V Izoli se začenja osrednji del 21. izvedbe mednarodnega filmskega festivala Kino Otok Isola Cinema. Potekal bo v več kinodvoranah in prizoriščih na prostem, dogajanje pred njim in po njem pa je razpršeno po Sloveniji, najbolj zgoščeno bo v Ljubljani. Izolski del bo trajal do 8. junija. Kot novost organizatorji odslej napovedujejo jasno zavezanost trajnostnosti.

Odločitev za trajnostnost je po navedbah organizacijske ekipe festivala odziv na vseprisotno hiperprodukcijo in hiperfestivalizacijo, zato korak za korakom oblikujejo vzdržno in odgovorno vizijo. Po njihovem to med drugim pomeni, da je Kino Otok »zasnovan po meri človeka, v upočasnjenem ritmu, z obilo priložnosti za globlje razumevanje filmske umetnosti in sveta, v katerem nastaja, ter prostora za dialog med filmskimi ustvarjalci in občinstvom«.

Skupno so tokrat povsod uvrstili na program sto devetindvajset filmov iz šestintridesetih držav, od tega petinštirideset celovečernih in štiriinosemdeset kratkih; večina bo prikazanih v Izoli. Projekcije bo pospremilo raznoliko dogajanje, posebno zanimivo zaradi festivalskih gostov oziroma filmskih ustvarjalcev.

Hrvaško-slovenska produkcija Fiume o morte! je na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu dobila glavno nagrado. FOTO: Gregor Božič, Danko Vučinović
Hrvaško-slovenska produkcija Fiume o morte! je na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu dobila glavno nagrado. FOTO: Gregor Božič, Danko Vučinović

Od teh je bil v programu Pro Otok v fokusu hrvaški režiser Igor Bezinović, avtor nagrajenega celovečernega dokumentarnega filma Fiume o morte!. Že maja je na ljubljanski AGRFT izvedel mojstrski tečaj, v okviru katerega so prikazali njegove prve kratke filme, sam pa je spregovoril o svojem pogledu na ustvarjanje in avtorski dokumentarni film. Njegov film zaznamuje tesen stik z okolico, v kateri nastaja.

Dvojna povezava s prestolnico kulture

21. Kino Otok bo odprl film Skupni jezik kanadskega režiserja Matthewa Rankina, v katerem se prepletata kanadska in iranska kultura in kinematografija. »Gre za nor, kljunašu podoben film: delno za osamljeno quebeško filmsko sivino, delno za nadrealistično winnipeško filmsko sestavljanko in delno za iranski poetični realizem v slogu produkcije Inštituta za otroške medije Kanun. Te tri prvine se zrcalijo in lomijo skozi prizmo druga druge,« je o filmu povedal režiser.

Otvoritveni film Skupni jezik je preplet kanadske in iranske kulture ter kinematografije. FOTO: Elephant Films
Otvoritveni film Skupni jezik je preplet kanadske in iranske kulture ter kinematografije. FOTO: Elephant Films

»Vermiglio je pokrajina duše; 'družinski leksikon', ki živi v meni, na pragu nezavednega; izkaz ljubezni do očeta, njegove družine in vasice, v kateri so živeli. Film, ki se prek osebne zgodbe pokloni kolektivnemu spominu,« je o sklepnem filmu Vermiglio o ljubezni med prebivalko zakot­ne vasice v italijanskih Alpah in prišlekom pred koncem druge svetovne vojne dejala režiserka Maura Delpero. Film je na beneškem festivalu prejel srebrnega leva in zastopa novi program Kina Otok Kino Istra, katerega namen je pripeljati film v kraje po Istri, ki nimajo kina.

Iz širšega programa je treba izpostaviti skupek dvaindvajsetih kratkih filmov mladih ustvarjalcev iz Gaze s skupnim naslovom Iz ničelne točke. Igrani, dokumentarni in eksperimentalni od tri do šest minut dolgi filmi so nastali v času trenutne vojne med Izraelom in Hamasom. Četudi so bile že v času nastanka razmere nevzdržne, ne ponujajo le vpogleda v tamkajšnjo realnost, ampak tudi v neomajanega duha prebivalcev zdaj že popolnoma uničene enklave.

image_alt
Pavel Fonda: Čistih rok nima nihče

V sodelovanju s programom Kino Basaglia evropske prestolnice Nova Gorica – Gorica bo še en pomemben zgodovinski dokument, italijanski dokumentarni film Odvežimo norce iz leta 1975 o reformatorju psihiatričnih ustanov, psihiatru Francu Basaglii. »Pokazalo se je, da je Basaglia znal zmedo držati na vajetih, čeprav ne pretesno, da bi se vendarle izkoristilo veliko energijo revolucionarnega zanosa. Po desetletju vztrajnih prizadevanj smo cilj dosegli: bolnišnica je bila izpraznjena, mreža centrov za mentalno zdravje, ki zagotavljajo oskrbo tudi na domu, trdno postavljena. Italijanska vlada je tržaško izkušnjo z zakonom razširila na vso državo: vse umobolnice so bile odpravljene. Celo politična desnica, ki je izkušnji v začetku na vse načine nasprotovala, se danes z njo ponaša pred tujimi psihiatri, ki obiskujejo Trst, da bi preučevali uspešni eksperiment,« je o tem v Sobotni prilogi Jerneju Ščeku povedal tržaški psihiater Pavel Fonda, ki je deinstitucionalizacijo psihiatričnih bolnišnic izkusil iz prve roke. Kino Otok sodeluje še z enim programom GO! 2025, retrospektivo Oriente Vzhod.

Del retrospektive, ki jo je v sodelovanju z Liffom in Kino Otokom pripravila Slovenska kinoteka in bo na sporedu jeseni, je film ameriške režiserke in scenaristke Kelly Reichardt Nočne poti.

Na tiskovni konferenci pred začetkom festivala je glavna selektorica programa Varja Močnik poleg uvodnega filma in kratkih iz Gaze omenila še Prisluhni glasovom o tragičnih posledicah kolonialne oblasti v Francoski Gvajani ter film Pooja, Sir o preiskovanju ugrabitve dečkov na nemirnem mejnem območju med Nepalom in Indijo.

Video na plaži, za katerega so letos po besedah selektorice Teje Miholič prejeli rekordno število prijav, bo postregel s filmi tako uveljavljenih kot neznanih avtorjev. Posebna pozornost bo namenjena študijskim filmom, sicer pa jih bo veliko iz domače produkcije, pa tudi iz Hrvaške in Avstrije.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine