Šestdeset let pogleda na platno in Ekran
V Slovenski kinoteki so v četrtek zvečer predstavili načrte za novo sezono 2022/23 in na novem laserskem DCP-projektorju pokazali osem sveže restavriranih kratkih eksperimentalnih filmov Karpa Godine, Vinka Rozmana, Davorina Marca in Sulejmana Ferenčaka. Prihodnje leto bosta zaznamovala visoka jubileja obeh mestnih kinodvoran – Kinoteke in Kinodvora, kar bodo zaznamovali s številnimi dogodki v čast kinokulturi.
Tudi do novega leta bo v Kinoteki živahno. Prihodnji teden bo pri nas gostovala Kinoteka Severne Makedonije, ki odpira pogled v arhiv filmskih zapisov bratov Manaki, etnografskih dokumentarcev in kratkih animiranih filmov, pa celovečercev in dokumentarcev, med drugim tudi za oskarja nominirane Medene dežele (2019). Dogodek spremlja in napoveduje razstava filmskih plakatov v dvorani Silvana Furlana.
Oktobra bo v sodelovanju z revijo Ekran potekala Jesenska filmska šola, tradicionalni mednarodni simpozij filmske teorije, ki ga bo spremljala retrospektiva filmov s tematskim naslovom Od besed k podobam in nazaj. Govorci se bodo posvetili filmskokritiškim praksam in postavili v ospredje režiserje, ki so se ukvarjali tudi s filmsko teorijo in kritiko, ter filmske kritike, ki so stopili za kamero, je razkrila urednica Ekrana Ana Šturm. Ta specializirana filmska revija bo natanko 6. oktobra obhajala šestdeset let od izida prve številke, zato bo ta dan praznovanje na vrhuncu, izšla bo namreč jubilejna številka Ekran 60!. Izid bo spremljala razstava Kader, sekvenca, revija, na kateri bo predstavljena oblikovalska plat revije.
Letos bo Kinoteka intenzivneje prisotna na Liffu, saj so v sodelovanju s Cankarjevim domom pripravili kar tri poklone velikanom sedme umetnosti. Z izborom del se bodo poklonili madžarskemu režiserju Miklósu Jancsu, hrvaškemu režiserju in scenaristu Rajku Grliću – Kinoteka bo izdala tudi prevod režiserjeve avtobiografije Še ne povedane zgodbe, v kateri avtor prepleta resničnost s filmsko izmišljijo. Za Liffe so pripravili tudi izbor najpomembnejših filmov režiserjev tako imenovane Praške šole (v katero se uvrščajo režiserji Grlić, Zafranović, Marković, Karanović in Paskaljević). Retrospektiva Rajka Grlića se bo v kinotečni dvorani nadaljevala tudi po koncu Liffa, režiser bo pripravil tudi predavanje o scenaristiki. V sodelovanju s Cankarjevim domom bo Kinoteka konec decembra priredila tudi projekcijo Nosferatuja z novo glasbeno podobo pianista Andreja Goričarja, o čemer smo že pisali.
Decembra se bo odvil zadnji dogodek, posvečen sovjetskemu pionirju dokumentarnega filma Dzigi Vertovu, ob stoti obletnici nastanka prvega filmskega obzornika Kino-Pravda. Dogodku bo dajal utrip didžej Borka.
Tehnične investicije
Med drugim naj bi do konca leta končno dokončno prenovili in opremili prostore na Miklošičevi 26–28, kjer bodo domovali programski oddelek, uprava, muzejska trgovina in pedagoške delavnice. Tehnični oddelek je bogatejši za skener za male formate in omenjeni DCP-projektor. Kinoteka ima tudi novo spletno stran, za katero je prejela tri priznanja – netko, za najboljšo spletno stran javnih zavodov in nevladnih organizacij ter priznanje brumen za odlično slovensko oblikovanje (Kofein design), nominirana je tudi za nagrado websi. »Cilj je dosežen, obisk spletne strani se je občutno povečal,« je dodala direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler, ki je pohvalila tudi obisk letnega kina na Muzejski ploščadi.
Projekti v novem letu
Novo leto bo, kot rečeno, odeto v praznovanje šestdesetletnice brnenja projektorja v kinotečni dvorani v Ljubljani. Jubilej bodo ovenčali z izborom filmov iz leta 1963 in razstavo o kulturi obiskovanja kinematografov skozi zgodovino ter hkrati pozdravili še sto let kinematografa na Kolodvorski ulici, današnjega Kinodvora.
Retrospektivni program bo januarja uvedel režiser Jan Cvitkovič s kratkimi filmi in uspešnico Kruh in mleko. Februar bo pripadel Bergmanovemu tesnemu sodelavcu, švedskemu direktorju fotografije Svenu Nykvistu, čigar stoto obletnico rojstva bomo zaznamovali konec leta. Poleg Bergmanovih filmov in filmov drugih režiserjev, pri katerih je sodeloval, bodo na ogled tudi tv-serija Iz oči v oči (1976) in dva filma, ki ju je režiral, je napovedal programski vodja Igor Prassel.
Maja prihodnje leto se v sodelovanju s festivalom Kino Otok obeta retrospektiva restavriranih klasik indijskega doajena Satyajita Raya. Jeseni bodo v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko pripravili veliko retrospektivo Živojina Pavlovića, enega od najbolj kontroverznih režiserjev tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala, ki jo bosta pospremila izid monografije z besedili srbskih in slovenskih filmskih publicistov ter razstava. Za naslednji Liffe Kinoteka že snuje retrospektivo italijanskega režiserja Francesca Rosija, ki bo del tematskega fokusa Italijanski politični film.
Muzej, kino in izobraževalna ustanova
Kinoteka nadaljuje izvajanje nacionalnega programa digitizacije in digitalnega restavriranja slovenske filmske dediščine, je dejal vodja filmskih zbirk Ivan Nedoh. Letos bodo končali delo na filmih Vesna, Kavarna Astoria, Rdeči boogie ali kaj ti je deklica, Na papirnatih avionih, Ples v dežju in Srečno, Kekec!. Pred digitizacijo je tudi opus animiranih filmov Toneta Račkija in filmov Zmagoslava Jeraja, nadaljevali bodo digitizacijo filmov Vinka Rozmana, Davorina Marca in OM produkcije.
Kinotečno poslanstvo zbirati, evidentirati, dokumentirati, digitizirati, restavrirati in zagotavljati dostop do tujih in domačih filmov se nadaljuje, a je ob tem direktorica Ženja Leiler opozorila na vse večje težave s financiranjem pravic za prikazovanje filmov, čeprav gre za stare klasike. »To je čedalje bolj kompleksen in drag problem, ki bo zahteval dodatno financiranje.«
Te dni v Kinoteki vpisujejo v abonmaje – družinskega, dijaškega in študentskega, vsakega s svojo tematiko. Družinski odpira svet literarnih del, dijaški je osredotočen na neodvisni ameriški film iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, študentski pa na vzhodnoazijsko kinematografijo. Posebej za dijake bo oktobra potekala Kinotečna filmska šola – celoletni program predavanj, filmskih predstav in filmskega ustvarjanja, je naštel vodja Kino-katedre za pedagoge Andrej Šprah. Osnovnim in srednjim šolam ponujajo prenovljen kinotečni vzgojno-izobraževalni program s šolskimi projekcijami, delavnicami (v sodelovanju z Ekranom tudi filmske kritike, z zavodom Dagiba pa animirane filme) in kinotečnimi razstavami – kot sta do konca junija 2023 aktualna razstava, posvečena Francetu Štiglicu, in muzej v Divači. Za posebno glasbeno-filmsko izkušnjo bodo dijaki lahko obiskali tudi projekcije v okviru programa Kino-uho.
