Glasba, ki nas tolaži in nam daje moč

Tisto, kar je bilo mišljeno kot Beethovnovo leto, leto spomina na enega od najbolj pogosto izvajanih skladateljev na svetu in enega od največjih inovatorjev v zgodovini glasbe, se je spremenilo v leto pandemije. Čeprav je virus preprečil na tisoče prireditev, njegova glasba kaže pot k svetlobi. Solisti in orkestri izvajajo njegova dela, zaščitne maske, varna razdalja in plastične pregrade pri tem niso ovira.

Jubilejni koncert v Beethovnovem rojstnem mestu, v bonski operni hiši, ki je bil mišljen kot vrh praznovanja 250. obletnice skladateljevega rojstva, bo izveden: najprej bo jutri proti večeru spregovoril pokrovitelj proslavljanja obletnice, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, pianist in dirigent Daniel Barenboim pa bo z orkestrom Zahodno-vzhodni divan izvedel Beethovnov Tretji klavirski koncert in Peto simfonijo.

Prenos bo mogoče spremljati po televiziji, radiu in na več spletnih straneh, kot poroča spletni portal DW, bo tisto, kar je bilo mišljeno kot veličasten sklep slavnostnega leta, le začetek njegovega nadaljevanja, saj bo veliko dogodkov izvedenih šele prihodnje leto.



Po besedah direktorja Beethovnove hiše v Bonnu Malteja Boeckerja je Beethovnova glasba odličen izraz življenjskega upanja, pomemben simbol v času pandemije, njegova dela nas lahko tolažijo med krizo in nam hkrati dajejo moč. »Pandemija vpliva na ves svet umetnosti, a vendar si želimo izvesti večino od tristo načrtovanih dogodkov, zato jih prestavljamo ali prilagajamo. Morda vse, kar je povezano z Beethovnom, v času, ko ohranjamo varno razdaljo, deluje še močneje. Nihče ni izgubil zanimanja zanj, ravno narobe, koncerti z balkonov in spletni prenosi so bili prave uspešnice.«


 

Opus 2020

Danes, na domnevni skladateljev rojstni dan, bo v Beethovnovi hiši v Bonnu praizvedba dela britanskega skladatelja Maxa Richterja Opus 2020, ki je bilo napisano po naročilu; založba Deutsche Grammophon je sporočila, da bo jutri posnetek dosegljiv na spletu.

Že lani jeseni smo Beethovna slavili v Ljubljani, ko je Akademija za glasbo v sodelovanju z založbo Univerze na Primorskem ter Narodno in univerzitetno knjižnico ob stoletnici ljubljanske univerze izdala prepis partiture Beethovnove Šeste simfonije s skladateljevimi lastnoročnimi popravki, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica in izvira iz arhiva nemške Filharmonične družbe v Ljubljani. Beethoven naj bi ga poslal v znak hvaležnosti za častno članstvo, kar je razvidno iz njegovega zahvalnega pisma iz leta 1819.

Posebno veselje je občinstvu, kar zadeva Beethovna, namenil tudi letošnji ljubljanski festival: v Beethovnovem letu so izvedli najpopolnejši pregled njegovih orkestralnih in komornih del z odličnimi solisti, od Charlesa Dutoita in Dubravke Tomšič Srebotnjak na otvoritvenem koncertu, ko smo slišali Tretji klavirski koncert in Deveto simfonijo, do treh izjemnih večerov slovenske violinistke Lane Trotovšek in katalonske pianistke Marie Canyigueral, ki sta v Viteški dvorani izvedli vseh deset Beethovnovih sonat za violino in klavir.