Mojmir Sepe - Jubilej velikana slovenske glasbe
Skladatelj, ki je ustvaril vrsto večnih melodij, najbolj znana je Poletna noč.
Odpri galerijo
Mojmir Sepe je postavil temelje za slovensko popevko. Foto Iva Gruden
Bojan Adamič, Jure Robežnik, Jože Privšek in Mojmir Sepe, ljubkovalno ga kličejo Mojzes, so glasbena štiriperesna deteljica, ki je definirala zvok slovenske popularne glasbe. Njihove melodije so številna besedila in poezijo povezale v celoto, ki je zaznamovala tisto, čemur danes pravimo zlato obdobje slovenske popevke.
V okviru praznovanja 90. rojstnega dne Mojmirja Sepeta bo na Ljubljana Festivalu poseben glasbeni večer. Nastopili bodo Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla, solista Klemen Golner (klavir) in Tomaž Gajšt (krilni rog) ter pevki Eva Hren in Nina Strnad. Rezervni termin v primeru slabega vremena je 9. julij. Simfonični orkester RTV Slovenija se bo s koncertom poklonil njegovemu obsežnemu simfoničnemu delu, njegovi filmski glasbi in vsem znanim popevkam.
Mojmir Sepe je po študiju trobente med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta ter posnel eno od prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki. Upravičeno ga lahko imenujemo pionirja slovenske popevke in šansona. V slovensko glasbeno zavest se je zapisal z zimzelenimi skladbami, ki še danes doživljajo priredbe. Z ženo, eno od največjih slovenskih šansonjerk Majdo Sepe, je ustvaril vrsto ganljivih melodij, s Franetom Milčinskim - Ježkom pa pričaral veliko hudomušno prikupnih ali sarkastično temačnih skladb.
Skladbo Zemlja pleše je Marjana Deržaj leta 1962 zapela na prvem festivalu Slovenska popevka. Avtor glasbe je skladatelj Mojmir Sepe, avtor besedila pesnik in dramatik Gregor Strniša. Skladbo je izvajal Plesni orkester Radia Ljubljana.
Poletna noč je himna Slovenske popevke. Glasbo in aranžma je na besedilo Elze Budau napisal Mojmir Sepe. Leta 1964 je pesem na Slovenski popevki predstavila Beti Jurković. Najbolj znana je različica Marjane Deržaj in Ljubljanskega jazz ansambla.
Med evropskimi skladatelji se je edini kar dvakrat uvrstil na Pesem Evrovizije. Prvič leta 1966 kot predstavnik Jugoslovanske radiotelevizije s pesmijo Brez besed v izvedbi Berte Ambrož, ko je zasedel sedmo mesto, ter pozneje, ko so melodijo vzeli za svojo Španci, še s pesmijo Eres tu v izvedbi zasedbe Mocedades, ki je zasedla drugo mesto.
Tega nenavadnega dogodka se je spomnil v intervjuju z Vesno Milek. »Veste, skladba Brez besed ima precej nenavadno zgodovino. Spomnim se, da je bil škandal že v Beogradu, ko so razglasili zmagovalko Berto Ambrož. Občinstvo je žvižgalo in protestiralo, ker so imeli takrat svojega favorita. Na Evroviziji je dokazala, kako dobra je. Na stavnicah so ji pripisovali zmago, potem je zasedla sedmo mesto. Nekaj let pozneje, mislim, da leta 1973, so s sumljivo podobno skladbo nastopili Španci – Eres tu. Mnogi so bili prepričani, da je plagiat.«
Glasbeni opus Mojmirja Sepeta nedvomno predstavlja pomemben delež slovenske glasbene dediščine. Še več, lahko bi rekli, da brez Sepeta ne bi bilo slovenske zabavne glasbe. Ponarodeli so njegove popevke in šansoni, nekoliko manj znana so njegova instrumentalna dela, zlasti opus za veliki simfonični orkester, v katerih se izrazi tako njegov komponistični kot orkestratorski talent. Oboje dokazuje, da je Sepetova glasba poslušljiva, njegove melodije izvirne in dopadljive, njegovi mogočni aranžmaji pa na daleč prepoznavni. Sepe je pisal za ljudi, za radijske poslušalce, televizijske gledalce, obiskovalce koncertov radijskega orkestra, največkrat sestavljenega iz glasbenikov simfoničnega in jazzovskega big banda.
Nezanemarljiv je tudi njegov prispevek k snovanju uredniške politike slovenskega radijskega glasbenega programa. To so bila leta, ko še ni bilo treba zakonsko določiti slovenskih glasbenih kvot v programih.
Če je Sepe kot trobentač in pianist znal dobro uporabljati orkester, ni dvoma, da je imel tudi izjemen posluh za pisanje vokalnih linij. Njegove melodije za glas niso umetelni zbor intervalov, ki lepo zvenijo na klavirju, temveč se čuti, da jih je pisal nekdo, ki je dobro poznal vokalni inštrument in vedel, za koga piše. Njegov zaščitni znak so tudi himnični zaključki, ki zaokrožajo skrbno stopnjevanje orkestracije.
Jubilejni koncert ne bo še ena parada Sepetovih uspešnic od A od Ž, temveč je zasnovan okoli mojstrove želje, da bi postavili v ospredje njegov simfonični opus z izjemo dveh ali treh manj znanih vokalnih skladb, ki bi jih odpeli Eva Hren in Nina Strnad – pevki je prav tako sam izbral. Za izvedbo takega koncepta smo sprva načrtovali intimnejšo Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, a nam je pandemija prekrižala načrte, zato smo za mogočnejše prizorišče Kongresnega trga prvotni koncept dopolnili in povečali delež ključnih Sepetovih uspešnic, brez katerih bi to praznovanje na prostem zvenelo nepopolno. Veliki sestavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija se bo pridružila še ritem sekcija Big Banda z izjemnimi solisti, ki imajo domicil na RTV Slovenija, v tej čudoviti hiši ustvarjalnosti, ki je Sepetu dovolila in omogočila, da je vtisnil svoj pečat.
Mojmirja Sepeta sem prvič spoznala pred desetimi leti, ko sem v oddaji Parada na Televiziji Slovenija odpela njegovi pesmi Ko gre tvoja pot od tod in Med iskrenimi ljudmi. Name je napravil vtis srčnega, velikega človeka, ki živi in diha za glasbo.
Glasba Mojmirja Sepeta je razpeta med številnimi zvrstmi. V njegovih priredbah odseva slovenska popularna glasba prejšnjega stoletja, dotika se tudi jazza in šansona. Najbolj me nagovarjajo njegova zgodnja dela, kot sta Črni klavir in Rdeča žoga, ki sta med prvimi Sepetovimi deli v arhivu RTV Slovenija. Že takrat je pisal melodije, ki so hkrati zahtevne in prijetne za ušesa. Verjetno je to vzrok, da njegova glasba še danes žanje uspehe. Je namreč most med kakovostno popularno in resno glasbo ter tako zajame široko množico poslušalcev. Mojmir Sepe je nepogrešljiv člen, na katerem sloni velik del slovenske popularne glasbe 20. stoletja.
Repertoarja za koncert na Ljubljana Festivalu ni bilo lahko izbrati. Sepe je avtor mnogih lepih del, veliko jih je izredno popularnih. Med takimi so Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi in Ko gre tvoja pot od tod, zato jih nikakor ne moremo izpustiti. Meni so blizu tiste malo manj znane, ki so se zavile v arhivski prah. Tako se je med mnogimi fonogrami pojavila večini neznana pesem Rdeča žoga, ki se spogleduje z jazzom in med čustveno nabitimi baladami ustvari oazo razigranosti. Poleg nje me vedno znova nagovori pesem Črni klavir, ki sem jo prvič slišala na koncertu La Vie en Rose leta 2011, kjer so bili predstavljeni tudi Sepetovi šansoni. Verjetno bomo kljub velikemu prizadevanju težko v celoti predstavili njegov opus, a si želim, da bi s koncertom ponazorili občinstvu, kako raznovrstna je njegova glasbena pot in kako velik pečat je vtisnil slovenski glasbi.
Mojmir Sepe je nedvomno eden izmed velikanov slovenske glasbe. Z velikim spoštovanjem in občutkom počaščenosti sem v zadnjih letih opazovala njegovo podporo mlajši generaciji glasbenikov. Je eden od tistih, ki se radi udeležujejo koncertov in tako umetnikom daje voljo in zagon za nadaljnje ustvarjanje.
Začnimo z bluesom
Pogled z gradu, Klemen Golner, klavir
Med iskrenimi ljudmi, Nina Strnad, vokal
Poletna noč, Nina Strnad, vokal
Ko gre tvoja pot od tod, Nina Strnad, vokal
Janžev vrh
Nekoga moraš imeti rad, Tomaž Gajšt, krilni rog
Brez besed, Eva Hren, vokal
Pridi, dala ti bom cvet, Eva Hren, vokal
Frnikule za Franeta
Medved Bojan
Uspavanka za Lano
Črni klavir, Nina Strnad, vokal
Utrinek, Nina Strnad, vokal
Ljubljanske razglednice, Klemen Golner, klavir
Jesenska, Eva Hren, vokal
Vzameš me v roke, Eva Hren, vokal
Zemlja pleše, Eva Hren, vokal
Tiho melje mlin spomina
V okviru praznovanja 90. rojstnega dne Mojmirja Sepeta bo na Ljubljana Festivalu poseben glasbeni večer. Nastopili bodo Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla, solista Klemen Golner (klavir) in Tomaž Gajšt (krilni rog) ter pevki Eva Hren in Nina Strnad. Rezervni termin v primeru slabega vremena je 9. julij. Simfonični orkester RTV Slovenija se bo s koncertom poklonil njegovemu obsežnemu simfoničnemu delu, njegovi filmski glasbi in vsem znanim popevkam.
Mojmir Sepe – 90 let
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija
dirigent Patrik Greblo
8. julija ob 21. uri
Kongresni trgMojzes trobentač
Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija
dirigent Patrik Greblo
8. julija ob 21. uri
Kongresni trg
Mojmir Sepe je po študiju trobente med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta ter posnel eno od prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki. Upravičeno ga lahko imenujemo pionirja slovenske popevke in šansona. V slovensko glasbeno zavest se je zapisal z zimzelenimi skladbami, ki še danes doživljajo priredbe. Z ženo, eno od največjih slovenskih šansonjerk Majdo Sepe, je ustvaril vrsto ganljivih melodij, s Franetom Milčinskim - Ježkom pa pričaral veliko hudomušno prikupnih ali sarkastično temačnih skladb.
Prvi uspešnici
Skladbo Zemlja pleše je Marjana Deržaj leta 1962 zapela na prvem festivalu Slovenska popevka. Avtor glasbe je skladatelj Mojmir Sepe, avtor besedila pesnik in dramatik Gregor Strniša. Skladbo je izvajal Plesni orkester Radia Ljubljana.
Poletna noč je himna Slovenske popevke. Glasbo in aranžma je na besedilo Elze Budau napisal Mojmir Sepe. Leta 1964 je pesem na Slovenski popevki predstavila Beti Jurković. Najbolj znana je različica Marjane Deržaj in Ljubljanskega jazz ansambla.
Brez besed
Med evropskimi skladatelji se je edini kar dvakrat uvrstil na Pesem Evrovizije. Prvič leta 1966 kot predstavnik Jugoslovanske radiotelevizije s pesmijo Brez besed v izvedbi Berte Ambrož, ko je zasedel sedmo mesto, ter pozneje, ko so melodijo vzeli za svojo Španci, še s pesmijo Eres tu v izvedbi zasedbe Mocedades, ki je zasedla drugo mesto.
Tega nenavadnega dogodka se je spomnil v intervjuju z Vesno Milek. »Veste, skladba Brez besed ima precej nenavadno zgodovino. Spomnim se, da je bil škandal že v Beogradu, ko so razglasili zmagovalko Berto Ambrož. Občinstvo je žvižgalo in protestiralo, ker so imeli takrat svojega favorita. Na Evroviziji je dokazala, kako dobra je. Na stavnicah so ji pripisovali zmago, potem je zasedla sedmo mesto. Nekaj let pozneje, mislim, da leta 1973, so s sumljivo podobno skladbo nastopili Španci – Eres tu. Mnogi so bili prepričani, da je plagiat.«
Mojmir Sepe je tudi avtor naslovne skladbe za animirano tv-serijo Medved Bojan, ki je zaznamovala kar nekaj generacij otrok.
Patrik Greblo bo dirigiral na slavnostnem koncertu. FOTO: Jože Suhadolnik
Patrik Greblo
Glasbeni opus Mojmirja Sepeta nedvomno predstavlja pomemben delež slovenske glasbene dediščine. Še več, lahko bi rekli, da brez Sepeta ne bi bilo slovenske zabavne glasbe. Ponarodeli so njegove popevke in šansoni, nekoliko manj znana so njegova instrumentalna dela, zlasti opus za veliki simfonični orkester, v katerih se izrazi tako njegov komponistični kot orkestratorski talent. Oboje dokazuje, da je Sepetova glasba poslušljiva, njegove melodije izvirne in dopadljive, njegovi mogočni aranžmaji pa na daleč prepoznavni. Sepe je pisal za ljudi, za radijske poslušalce, televizijske gledalce, obiskovalce koncertov radijskega orkestra, največkrat sestavljenega iz glasbenikov simfoničnega in jazzovskega big banda.
Nezanemarljiv je tudi njegov prispevek k snovanju uredniške politike slovenskega radijskega glasbenega programa. To so bila leta, ko še ni bilo treba zakonsko določiti slovenskih glasbenih kvot v programih.
Če je Sepe kot trobentač in pianist znal dobro uporabljati orkester, ni dvoma, da je imel tudi izjemen posluh za pisanje vokalnih linij. Njegove melodije za glas niso umetelni zbor intervalov, ki lepo zvenijo na klavirju, temveč se čuti, da jih je pisal nekdo, ki je dobro poznal vokalni inštrument in vedel, za koga piše. Njegov zaščitni znak so tudi himnični zaključki, ki zaokrožajo skrbno stopnjevanje orkestracije.
Jubilejni koncert ne bo še ena parada Sepetovih uspešnic od A od Ž, temveč je zasnovan okoli mojstrove želje, da bi postavili v ospredje njegov simfonični opus z izjemo dveh ali treh manj znanih vokalnih skladb, ki bi jih odpeli Eva Hren in Nina Strnad – pevki je prav tako sam izbral. Za izvedbo takega koncepta smo sprva načrtovali intimnejšo Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, a nam je pandemija prekrižala načrte, zato smo za mogočnejše prizorišče Kongresnega trga prvotni koncept dopolnili in povečali delež ključnih Sepetovih uspešnic, brez katerih bi to praznovanje na prostem zvenelo nepopolno. Veliki sestavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija se bo pridružila še ritem sekcija Big Banda z izjemnimi solisti, ki imajo domicil na RTV Slovenija, v tej čudoviti hiši ustvarjalnosti, ki je Sepetu dovolila in omogočila, da je vtisnil svoj pečat.
Nina Strnad bo na koncertu zapela štiri Sepetove skladbe. FOTO: Blaž Samec
Nina Strnad
Mojmirja Sepeta sem prvič spoznala pred desetimi leti, ko sem v oddaji Parada na Televiziji Slovenija odpela njegovi pesmi Ko gre tvoja pot od tod in Med iskrenimi ljudmi. Name je napravil vtis srčnega, velikega človeka, ki živi in diha za glasbo.
Glasba Mojmirja Sepeta je razpeta med številnimi zvrstmi. V njegovih priredbah odseva slovenska popularna glasba prejšnjega stoletja, dotika se tudi jazza in šansona. Najbolj me nagovarjajo njegova zgodnja dela, kot sta Črni klavir in Rdeča žoga, ki sta med prvimi Sepetovimi deli v arhivu RTV Slovenija. Že takrat je pisal melodije, ki so hkrati zahtevne in prijetne za ušesa. Verjetno je to vzrok, da njegova glasba še danes žanje uspehe. Je namreč most med kakovostno popularno in resno glasbo ter tako zajame široko množico poslušalcev. Mojmir Sepe je nepogrešljiv člen, na katerem sloni velik del slovenske popularne glasbe 20. stoletja.
Repertoarja za koncert na Ljubljana Festivalu ni bilo lahko izbrati. Sepe je avtor mnogih lepih del, veliko jih je izredno popularnih. Med takimi so Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi in Ko gre tvoja pot od tod, zato jih nikakor ne moremo izpustiti. Meni so blizu tiste malo manj znane, ki so se zavile v arhivski prah. Tako se je med mnogimi fonogrami pojavila večini neznana pesem Rdeča žoga, ki se spogleduje z jazzom in med čustveno nabitimi baladami ustvari oazo razigranosti. Poleg nje me vedno znova nagovori pesem Črni klavir, ki sem jo prvič slišala na koncertu La Vie en Rose leta 2011, kjer so bili predstavljeni tudi Sepetovi šansoni. Verjetno bomo kljub velikemu prizadevanju težko v celoti predstavili njegov opus, a si želim, da bi s koncertom ponazorili občinstvu, kako raznovrstna je njegova glasbena pot in kako velik pečat je vtisnil slovenski glasbi.
Mojmir Sepe je nedvomno eden izmed velikanov slovenske glasbe. Z velikim spoštovanjem in občutkom počaščenosti sem v zadnjih letih opazovala njegovo podporo mlajši generaciji glasbenikov. Je eden od tistih, ki se radi udeležujejo koncertov in tako umetnikom daje voljo in zagon za nadaljnje ustvarjanje.
Program koncerta:
Začnimo z bluesom
Pogled z gradu, Klemen Golner, klavir
Med iskrenimi ljudmi, Nina Strnad, vokal
Poletna noč, Nina Strnad, vokal
Ko gre tvoja pot od tod, Nina Strnad, vokal
Janžev vrh
Nekoga moraš imeti rad, Tomaž Gajšt, krilni rog
Brez besed, Eva Hren, vokal
Pridi, dala ti bom cvet, Eva Hren, vokal
Frnikule za Franeta
Medved Bojan
Uspavanka za Lano
Črni klavir, Nina Strnad, vokal
Utrinek, Nina Strnad, vokal
Ljubljanske razglednice, Klemen Golner, klavir
Jesenska, Eva Hren, vokal
Vzameš me v roke, Eva Hren, vokal
Zemlja pleše, Eva Hren, vokal
Tiho melje mlin spomina
