Šukar - Veliko srce romske glasbe

Ob izidu novega albuma skupine­ Šukar Baro ilo (Veliko srce) in rojstnem dnevu romske oddaje­ Naše poti na Prvem programu­ Radia Slovenija bodo Igor Misdaris­ (vokal, bugarija), Nenad Ljubotina (bisernica, brač, violina), Matevž Lavrinc (brač), ­Peter Lozar (tamburica), Štefan Švagelj­ (kontrabas) in Žiga Šercer (tolkala) jutri, v ponedeljek, ob 20. uri ­nastopili v Klubu ljubljanskega Cankarjevega doma. O dolgem premoru, novem albumu in oblet­nici smo se pogovarjali z vodjo zasedbe Nenadom Ljubotino.
 

Zdi se mi, da skupina Šukar že dolgo ni izdala albuma. Kaj se je v tem času dogajalo z zasedbo?

Vedno smo si želeli zapustiti področje poustvarjanja in pisati svoje pesmi. Po izidu albuma Balkanska simultanka smo se intenzivneje ukvarjali z avtorsko glasbo. Takrat smo napisali nekaj skladb, ki so tudi na novem albumu.

Delovati smo začeli pred tridesetimi leti in v prvih petih letih pazili, da so bili prevodi korektni, da smo uporabljali prave romske dialekte. Pri tem nam je pomagala romska skupnost. Pomembno se nam je zdelo, da nas sprejmejo, kar se je po nekaj letih tudi zgodilo. Ko smo gostovali po romskih festivalih, na katere pred tem niso vabili neromskih glasbenikov, smo dojeli, da cenijo naš način dela. Tako smo postali poustvarjalci romskega glasbenega izročila in trudili smo se, da bi kakovostno opravljali svoje poslanstvo.
 

Sčasoma vam to ni bilo dovolj?

Hoteli smo narediti korak naprej in izdati album samo z našimi skladbami. Naredili smo resen petletni poslovni načrt, ki obsega izid albuma in velik koncert ob 30-letnici delovanja, ki bo 14. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Z albumom nismo hiteli, je pa res, da so si vmes trije mlajši člani zasedbe ustvarili družino. Zadnji dve leti smo se intenzivno ukvarjali s skladbami.­ Za leto 2022 načrtujemo izid naslednjega albuma, za katerega že pripravljamo pesmi.
 

Album Baro ilo je zame veliko ­slogovno presenečenje. Gotovo­ je to vaš najbolj pogumni in ­raznoliki album.

Zaželeli smo si stilske širine, mogoče bolj urbano obarvane glasbe. Na to je nekoliko vplivala tudi pomladitev skupine, prej smo bili zapisani etno izročilu. Na novem albumu se slišijo različne primesi.
 

Prijetno presenetijo prizvoki reggaeja in bossa nove.

Ker smo imeli dolg diskografski premor, smo hoteli opozoriti nase s kakovostnim in atraktivnim izdelkom. Danes mnogi ne izdajajo več albumov, temveč le posamez­ne pesmi. Mi smo se odločili za izdajo cedeja, čez štiri mesece bo izšel še LP. Naše občinstvo še ved­no kupuje albume. Na koncertih doma in v tujini moraš imeti nekaj naprodaj. Brez glasbene vizitke, kar je postal cede, še vedno ne gre.



 

Na novem albumu niso samo ­pesmi v romščini, temveč presenetljivo tudi v slovenščini, srbščini in italijanščini.

To je zakrivil Igor Misdaris, ki je že nekaj časa Primorec, preselil se je v Koper. Tematika pesmi La musica schiava je predstavitev glasbe Slovanov Italijanom, ki običajno izraz schiavi uporabljajo kot žaljivko, saj naj bi bila tudi sopomenka besede suženj. Kar je v Sloveniji beseda čefur, je schiavo v Italiji. Mi, čefurji, to besedo uporabljamo, vendar v pozitivnem smislu.
Igor Misdaris, ki je slovensko-hrvaškega rodu, je odraščal v Srbiji, šolal se je v Sloveniji, poročen je z Ukrajinko, živi malo na Hrvaškem, malo v Sloveniji blizu Italije, zato ne preseneča, da se je lotil fenomena drugačnosti. Verjetno je hotel predstaviti našo glasbo in slovansko kulturo tudi na italijanskem trgu, kjer nas še ne poznajo. Največkrat nastopamo v Franciji, Nemčiji, na Češkem in Avstriji, v Italiji smo bili le nekajkrat, čeprav imajo tam veliko festivalov, na katerih bi lahko predstavili našo glasbo.
 

Ponedeljkov predstavitveni koncert bo v okviru romske oddaje Naše poti na nacionalnem radiu. Ste tam velikokrat nastopili?

Da, od začetka sodelujemo z nacio­nalnim radiem, z Eniso Brizani, novinarko te oddaje.
 

Od kod sploh tako navdušenje nad romsko glasbo in kulturo? Je bil kdaj kak Rom član zasedbe Šukar?

Moja stara mama je Romkinja. Pri štirih letih je bila posvojena v ­družino beograjskega ­pleskoslikarja, v kateri je odraščala. To sem izvedel pri petnajstih letih in se mi ni zdelo nič posebnega. Toliko imamo člani skupine ­Šukar v sebi romskega, torej četrtino mene.

To seveda ni bil povod za moje sodelovanje pri tej zasedbi, v katero sem prišel pol leta po ustanovitvi. Jedro skupine smo sestavljali folkloristi iz skupine Emona, en član je bil iz Rožanca. Večinoma so bili v zasedbi tamburaši, jaz sem pristopil kot violinist in pozneje presedlal na tamburo.

Prej so bili člani zasedbe Šukar tamburaši, ki jih je angažiral Vlado Kreslin. Igorja je prosil, naj pripelje na snemanje nekaj glasbenikov. Pripeljal je tamburaško zasedbo folklorne skupine. Jedro te skupine je preigravalo panonske, starogradske in ljudske pesmi ter vse več romskih skladb. Sledilo je čedalje več nastopov …
 

V našem okolju promovirati ­romsko glasbo je zanimivo in odgovorno poslanstvo.

Vsekakor, in še vedno vztrajamo.

Romsko glasbo smo začeli igrati zaradi njene raznolikosti. Pri tem se seveda postavlja vprašanje, kaj je romska glasba. V bistvu je to glasbeno izročilo, ki je prevzemalo glasbene in kulturne vzorce okolja, v katerem so Romi živeli. In ker so živeli v različnih okoljih, je taka tudi njihova glasba, le da ima v sebi dodatno noto strasti.
 

Če se ne motim, ste eden od redkih ansamblov, ki igra romsko glasbo v slogu tamburašev.

V bistvu jih je kar nekaj, ampak samo v enem predelu Vojvodine, nekaj zasedb je na hrvaški strani, večina pa na srbski. Romskih tamburaških skupin je največ med Novim Sadom in Subotico, kjer večinoma nastopajo.

V zadnjih desetih letih se je romska tamburaška glasba razcvetela, nastalo je veliko novih zasedb. K temu je pripomogel vse bolj popularen festival romske tamburaške glasbe v vasi Deronje v zahodni Bački. Tja so nas povabili prvo leto, vendar nismo šli, ker smo imeli dogovorjeno gostovanje v Franciji. Bilo nam je zelo žal, zato bomo to izpeljali v bližnji prihodnosti.