Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Glasba

To je bil Marko. Marko Brecelj

Arijana M. Brecelj si prizadeva, da bi možev umetniški arhiv dobil mesto v javnem depoju.
Od smrti umetnika in aktivista sta 4. februarja minili dve leti. FOTO: Andraž Gombač
Od smrti umetnika in aktivista sta 4. februarja minili dve leti. FOTO: Andraž Gombač
2. 7. 2024 | 11:37
2. 7. 2024 | 20:58
10:23

V nadaljevanju preberite:

Obiskovalca, ki se vzpenja po kamnitih stopnicah do koprske galerije Loža, na steni spremljajo sporočila Marka Breclja mestnim redarjem, ko je puščal svoj avtomobil na ulici. Zapisi ne le da so se razlikovali iz dneva v dan, drugačna sta bila tudi lističa, zataknjena na sprednjem in zadnjem delu avtomobila. »Redarji so ga poznali in kazni večinoma res ni dobival,« pravi umetnikova vdova in ena od kustosinj koprske razstave Ložacija nesprijaznjenega Arijana M. Brecelj.

Razstava je nadaljevanje zadnjega performansa Marka Breclja, imenovanega Posprava, ki ga je zasnoval, ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan. »Javnost in odločevalce želimo opozoriti na krvavo potrebo našega društva po arhivskih prostorih odprtega tipa. Potrebovali bi javni depo, v katerem bi razstavljali gradiva in predvsem hranili ogromno zapuščino Marka Breclja,« pojasnjuje sogovornica. Kot poudarja, je glavnina Brecljevega umetniškega arhiva trenutno shranjena v zapuščeni šoli v Gradinu pri Kopru, kjer pa je prepuščena vlagi in propadu.

»Danes se govori samo še o vojnah, s katerimi se je treba sprijazniti in na katere moramo biti pripravljeni. On je v nasprotju s tem skušal ljudem dopovedati, da je treba razmišljati s svojo glavo, ne pa se pustiti voditi medijem in prevladujočemu načinu mišljenja,« pove sogovornica.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine