Zvezdniški gost festivala

»Gostovanje Francisa Fukuyame je rezultat večletnih prizadevanj in številnih vabil, ki smo jih naslovili na avtorja v preteklih letih.­ Zaradi njegove izjemne zasedenosti doslej obisk ni bil mogoč, letos pa se je sodelovanje končno uresničilo,« je pred festivalom ­Fabula dejal njegov umet­niški vodja Aljaž Koprivnikar.

Festival Fabula v okviru teoretično-humanističnega fokusa pripravlja dogodek s Francisom Fukuyamo, enim od najvplivnejših sodobnih političnih mislecev. Ameriški politolog, politični ekonomist in pisec ter profesor na univerzi Stanford, nedvomno najbolj znan po eseju Konec zgodovine iz leta 1989, ki ga je razširil v knjigo Konec zgodovine in zadnji človek, je bil rojen leta 1952 japonskim staršem v Chicagu. Diplomiral je iz filologije na univerzi Cornell, na kateri je študiral politično filozofijo pri profesorju Allanu Bloomu, pozneje je študij primerjalne književnosti na Yalu zamenjal za študij politične znanosti na Harvardu, na katerem je promoviral z disertacijo o možni intervenciji Sovjetske zveze na ­Bližnjem vzhodu.

Kot omenjeno, je zaslovel s tezo o koncu zgodovine, ki naj bi bila zadnja ideološka stopnja in konec razvoja zgodovine človeštva. Pozneje je priznal, da se njegova teza ni potrdila, vsaj ne v celoti oziroma v tako kategoričnem pomenu in obsegu, kot je bila izražena, vztraja pa, da je v svojem bistvu vendarle točna. Od neokonservativnih načel se je začel odmikati v času Busheve administracije in napada ZDA na Irak, obenem je kritičen do nekaterih elementov in vidikov liberalnodemokratskega sistema, ki se pozneje ni pokazal za edinega zveličavnega in zmagoslavnega. V številnih delih zahodnega sveta, vključno z Združenimi državami Amerike, je opaziti znamenja njegovega razkrajanja in dekadence.

Grožnje liberalizmu z leve in desne

Po besedah Aljaža Koprivnikarja se Fukuyamovo delo vsebinsko smiselno povezuje s sloganom tokratnega festivala Izkrivljena resničnost, saj Fabula poleg literarnih gostov vsako leto nameni posebno pozornost tudi humanistiki. »Temu področju si želimo nameniti še več prostora. Ob potrditvi avtorjevega obiska smo se odločili, da bomo v slovenskem prevodu izdali njegovo knjigo Liberalizem in njegove tegobe (Liberalism and Its Discontents, 2022). Fukuyama bo pri nas gostoval ekskluzivno za Fabulo, njegov nastop bo eden od osrednjih festivalskih dogodkov. V moderiranem pogovoru z Rudijem Rizmanom bo 18. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma spregovoril o ključnih temah svoje knjige in aktualnih družbenopolitičnih izzivih,« je povedal ­Koprivnikar.

Po njegovih besedah Fukuyama v knjigi zagovarja klasični liberalizem kot sistem, ki omogoča pluralnost, spoštovanje temeljnega človekovega dostojanstva ter gospodarski napredek. Pri tem analizira grožnje liberalizmu z leve in desne ter kritično obravnava vpliv neoliberalnih politik, ki so v zadnjih desetletjih spodkopale socialno državo in povečale družbene neenakosti. Posebno pozornost posveča tudi vplivu digitalne dobe, v kateri spletne platforme z algoritmi manipulirajo javno mnenje, širijo dezinformacije in s tem ogrožajo demokratično razpravo.

Na dogodku bo Fukuyama spregovoril o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih, vključno z izzivi liberalizma ob povečanju populizma, politike identitet in tehnoloških sprememb, ki oblikujejo sodobni svet. Njegove teze bodo dale vpogled v ključna vprašanja našega časa: Kam vodi liberalna demokracija ter ali je sposobna preživeti notranje in zunanje ­pritiske?

»Dogodek bo zaradi tega ponudil dragocen vpogled v dinamiko sodobne družbe in prihodnost liberalne demokracije v času naraščajočega populizma, politike identitet in tehnoloških sprememb. Publikum bo imel priložnost slišati Fukuyamove razmisleke o prihodnosti svobodnega sveta ter razpravljati o tem, kako ohraniti demokratične vrednote v hitro spreminjajočem se globalnem kontekstu,« je dodal ­Koprivnikar.