Italijanski optimizem pred frankfurtskim gostovanjem

Italija, letošnja častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma, je na »veliki praznik knjige« pripravljena: na četrtem največ­jem evropskem knjižnem trgu se razmere zdijo stabilne, predstavitev ob Majni pričakujejo z optimizmom.

Ena od tradicij knjigotrške šole UEM v Benetkah (Scuola per Librai Umberto e Elisabetta Mauri) tudi letos ni manjkala: zadnji dan prireditve v nekdanjem benediktinskem samostanu na otoku San Giorgio Maggiore, ki jo prirejajo od leta 1983 in velja za drugo tovrstno institucijo po frankfurtski, predstavniki Zveze italijanskih založnikov v sodelovanju s Federacijo evropskih založnikov predstavijo aktualne podatke o moči oziroma finančnih učinkih italijanskega ­založništva.

Številke za lansko leto, ki jih je predstavil predsednik založniške zveze Innocenzo Cipolletta, ­kažejo, da so založniki s prodajo zaslužili 0,8 odstotka več kot leto prej, skupaj so prodali za 1,7 milijarde evrov naslovov, kar je 14,1 odstotka več kot leta 2019. Skupno število prodanih knjižnih ­naslovov je bilo 111,9 milijona, kar je 0,07 odstotka manj kot leta 2022 in 12,6 odstotka več kot leta 2019.

Po poročanju založniške revije Publishing Perspectives podatka o malce večjem zaslužku in malce manjši prodaji italijansko založništvo približujeta nekaterim drugim knjižnim trgom po svetu, na katerih so skrajno previdno dvig­nili cene knjig, ki so le redko sledile inflacijski dinamiki tako kot drugi izdelki in storitve.

Cipolletta je na sklepni enodnevni konferenci, ki po poročanju Publishing Perspectives slovi po tem, da na njej sodelujejo založniki, ki razumejo knjigotržce, in knjigotržci, ki razumejo založnike, opozoril, da poslovanje na italijanskem knjižnem trgu »ni bilo slabo, letošnje leto pa bo velik izziv, ker manjkajo nekateri ukrepi, ki bi povečali povpraševanje po knjigah v času, ko rast produkcijskih stroškov bremeni proračune založniških hiš. Zato pozivamo k industrijski politiki za založništvo, kar je osrednjega pomena za gospodarsko in kulturno rast države. Po drugi plati italijanska založniška industrija kaže vse večjo tekmovalno sposobnost, zato na častno gostovanje v Frankfurtu gledamo z optimizmom, na mednarodnem trgu imamo kaj ­pokazati.«

K temu optimizmu in navdušenemu pričakovanju aprilskega ­sejma otroških knjig v Bologni gotovo nekaj prispevajo podatki, na katere so opozorili že na decembrskem rimskem sejmu malih in ­srednje velikih založnikov Piu libri piu liberi (Več knjig, več svobode): lani so se ti založniki lahko pohvalili s 50,1-odstotnim tržnim deležem, še pomenljivejši je podatek, da so v letu pred tem od 7889 italijanskih knjižnih naslovov, za katere so prodali pravice za prevod v tuje jezike, največji del – 35 odstotkov – predstavljale knjige za otroke in ­mladino.