Ko je podobnost razlog za ponos

Marca 2017 smo poročali o izidu osnovnošolcem, srednješolcem in vsem drugim neprofesionalnim uporabnikom namenjenih slovnic, Kratkoslovnice in Slovnice na kvadrat Kozme Ahačiča, ki ju je izdala založba Rokus Klett.

Odzivi na knjigi so bili več kot odlični, slovnici sta v okolju, ki je imelo do slovničnih zadev nekdaj neprizanesljiv, celo napadalen odnos, presenetljivo postali uspešnici, njun avtor je takrat na nacionalkinem Valu 202 celo postal ime meseca in premagal Ilko Štuhec.

Ahačič je na predstavitvi v ljubljanski Trubarjevi hiši, kjer se je novinarjev kar trlo, jasno omenil, da si je v želji, da bi imel vsak neprofesionalni uporabnik z novima šolskima slovnicama dober, samostojen vpogled v jezik, pomagal z uveljavljenimi in preverjenimi tujimi zgledi.

Omenil je nemškega slovničarja Georga Vollmerja in njegovo kratko slovnico Kleine deutsche Grammatik für Schule und Alltag. Dodal je še, da se je izogibal definicijam, uporabljal jezikovno gradivo iz sodobnih korpusov slovenskega jezika in iz literarnih del, ki so na bralnih seznamih učencev in dijakov, v obe knjigi pa vključil tudi spoznanja sodobnega jezikoslovja.
 

Sprehod po jezikovnem sistemu

Knjigi sta imeli imeniten odmev, ob državnem prazniku, dnevu Primoža Trubarja, je predsednik države dr. Kozmi Ahačiču podelil priznanje jabolko navdiha, odlično sta bili sprejeti tudi pri najrazličnejših uporabnikih, ne le pri ciljni publiki, pravzaprav je bilo tako, da so tako rekoč vsi drugi imeli povedati veliko več, kot pa smo slišali o njiju iz osnovnošolskih in srednješolskih razredov, a lahko si mislimo, da z zabavnostjo, celo igrivostjo odpora do obravnavane snovi ne vzbujata, najbrž ravno narobe.

Kako se zadevi streže, avtor, ki je dober poznavalec slovnic, že ve. Pred leti je Ahačič objavil razpravo, v kateri je pregledal tipologijo slovnic slovenskega jezika vse od leta 1584 in jih razvrstil glede na njihov metajezik, obseg, kraj natisa, vrsto dela, namen, njihove naslovnike ter glede na njihovo razširjenost, vplivnost in pomen, njegovo razgledovanje drugod pa mu je zagotovo pokazalo, kako je mogoče narediti neodbijajočo slovnico za mlade uporabnike, tako pač, ki ponudi poenostavljen opis celotnega sistema slovenskega jezika.

O delu Georga Vollmerja, ki poučuje nemščino na gimnaziji in realki Collegium Josephinum v Bonnu, nemški založniki pišejo, da ponuja jasno strukturiran in razumljiv pregled bistvenih značilnosti nemške slovnice, črkovanja in ločil (seveda je upoštevana zadnja velika nemška pravopisna reforma s konca devetdesetih let), vsa slovnična pravila v njej so pojasnjena z ilustracijami, dodani so tudi tabele sklanjatev in spregatev in abecedni seznam, slovnica je bila več let preizkušana v nemških gimnazijah.
 

Videz in koncept

Naključje pa je naneslo, da je avtorju, sicer predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in založbi lani prišel na uho glas o izdaji hrvaške šolske slovnice, vsaj po videzu in konceptu precej podobne Ahačičevima izdajama.

Po dodatnem preverjanju je direktorica založbe Rokus Klett Maruša Kmet prejšnji mesec napisala pismo dr. Željku Joziću, uredniku Hrvatske školske gramatike, dela dveh avtoric, dr. Milice Mihaljević in dr. Lane Hudeček.

Recenzenta knjige sta bila dr. Marijana Horvat, vodja inštitutskega oddelka za zgodovino hrvaškega jezika in zgodovinsko leksikografijo, in dr. Ante Bežen, profesor metodike hrvaškega jezika na zagrebški pedagoški fakulteti.

Oblikovanje slovenskih slovnic je podpisala Jasna Karnar, ilustracije Jaka Vukotič, hrvaško sta ilustrirala Josip Sršen in Sebastijan Čamagajevac. Štiri mesece po izidu knjižne izdaje in predstavitvi na knjižnem sejmu Interliber so celotno vsebino dela objavili na spletni strani Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje, Hrvaška šolska slovnica je tako postala prva spletna, javno dostopna hrvaška slovnica.
 

Barvna podobnost

V pismu je direktorica Maruša Kmet zapisala: »Marca 2017 sta pri Založbi Rokus Klett v Ljubljani izšli šolski slovnici z naslovoma Kratkoslovnica – slovenska slovnica za osnovno šolo in Slovnica na kvadrat – slovenska slovnica za srednjo šolo avtorja dr. Kozma Ahačiča. Zanju je oblikovalka na 33. Slovenskem knjižnem sejmu leta 2017 prejela nagrado za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji učbenikov in priročnikov.

Pred kratkim nas je avtor dr. Kozma Ahačič opozoril, da je Hrvatska školska gramatika, ki je izšla novembra 2017 pri Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu, oblikovno in konceptualno presenetljivo podobna našima slovnicama. V priponki pošiljamo primere strani iz Kratkoslovnice oziroma Slovnice na kvadrat ter iz Hrvatske školske gramatike. Ocenjujemo, da gre za kršitev avtorskih pravic.

Na Vas kot urednika Hrvatske školske gramatike in pooblaščenega zastopnika Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje se obračamo s prošnjo za pojasnilo.«

Odgovor iz Zagreba je bil hiter, urednik knjige in tudi ravnatelj Inštituta za hrvaški jezik in jezikoslovje je v pojasnilu navedel: »Menimo, da iz poslanih fotografij ne izhaja, da sta si slovnici podobni, iz vašega dopisa tudi ni razvidno, kaj razumete kot podobnost. (...) Inštitutska slovnica spremlja in razlaga osnovne pojme hrvaške slovnice in je napisana v skladu s slovničnimi značilnostmi hrvaškega jezika, ki si jih nihče ne more lastiti. Prav tako ne more nihče imeti izključne pravice do predgovora, vsebine in/ali kazala posameznega dela, ker so to običajni deli pisanega besedila. Če vztrajate pri svojih trditvah, vas lepo prosimo, da nam natančneje pojasnite mnenje o podobnosti del, da bomo to posebej raziskali, saj razen barvne podobnosti v poglavju Predgovor iz priloženega gradiva ne zaznamo drugih podobnosti.«
 

Naključnosti in nenaključnosti

Na tej točki je dopisovanje za zdaj zastalo, na založbi pravijo, da se o nadaljnjih potezah dogovarjajo z avtorjem. Ahačič pravi: »Zgodba me zelo veseli, saj jo jemljem kot pohvalo svojih slovnic, še zlasti kot pohvalo osnovnega koncepta in oblikovalskih rešitev. Kot zgodovinar slovničarstva vem, da je podobnost in zgledovanje med različnimi slovnicami nekaj običajnega in celo zaželenega. Malo drugačnega mnenja so seveda na založbi, saj so v pripravo končne podobe slovnice vložili zelo veliko dela in znanja.«

»Sam si zgodbo razlagam takole: ne gre za naključno podobnost. Do nje je verjetno prišlo, ko so imeli hrvaški kolegi slovnico že napisano. Po zgledu moje so ločili temeljno besedilo od zanimivosti, posneli pa so predvsem splošne oblikovalske rešitve in verjetno po vzoru moje slovnice dodali tudi slike v obliki stripov, ki vsebinsko dopolnjujejo ali komentirajo slovnični del.

Posneli so celo rešitev z vstavljenim kazalčnim listom in načinom vezave. Vse to pa so naredili po mojem dovolj inteligentno, da jim bo po pravni poti težko kaj očitati. Bolje, da smo na zgled ponosni in da upamo, da se bo tudi na Hrvaškem pozitiven odnos do slovničnega znanja prijel podobno, kot se je v zadnjih letih v Sloveniji. Škoda je le, da so zgled zamolčali. Sam sem dosledno popisal vse vire za svojo slovnico in omenil celo nemško slovnico, ki mi je dala osnovno idejo, čeprav moji slovnici v končni obliki svojemu idejnemu vzoru nista več niti malo podobni.«