Za vsakega od nas obstaja pleme
V petek bodo na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti podelili nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo. Podeljuje jo Večer. Žirija, ki ji predseduje Dragica Haramija, je sporočila, da jo prejme Maša Ogrizek za knjigo Lisičja luna (Miš založba, 2021).
»Lisičja luna je odmik ali bolje razširitev mojega dosedanjega pisanja, ki je bilo vedno svetlejših, bolj humornih tonov. Moto knjige je 'V vsakem od nas je zimzelen gozd. Za vsakega od nas obstaja pleme', saj menim, da vsak od nas potrebuje pristen stik s samim seboj, s svojim najbolj pristnim, živim delom, od tam pa lahko tkemo vezi z drugimi. A velja tudi obratno: iz živega, pristnega odnosa s prijatelji se največ naučimo o sebi,« je povedala avtorica.
Skozi pripoved nas vodi dvanajstletna Zoja, ki jo je usodna nesreča ponesla v čarobni zimzeleni gozd. Tam spozna štiri prijatelje, Benjamina, Sofijo, Medejo in Arturja. Vsi otroci so se že začeli spreminjati v živali. Če v času dveh polnih lun ne najdejo poti iz čarobnega gozda, se bo njihova preobrazba dovršila in postali bodo svete živali. Po besedah žirije gre za fantastično pripoved v izmišljenem svetu, ki mladega bralca povabi »k razmišljanju o naravi časa, odnosu do smrti, usode, svobode, skupnosti, narave«.
Zimzeleni gozd je »več kot alegorija; je mitski kraj«. Maša Ogrizek je, kot pravi, Lisičjo luno zasnovala kot iniciacijsko pravljico. »Čarobni gozd je medsvet med življenjem in smrtjo, pa tudi med otroštvom in odraslostjo. Je varen, brezskrben, zimzelen kraj, kjer je v ospredju igra in tudi telesnost, saj se junaki spreminjajo v živali in imajo vedno bolj izostrena čutila. To je njegov čar, a obenem past. Junaki potrebujejo zrelost, pogum in sodelovanje, da ga skupaj zapustijo.«
Kot eno ključnih odlik estetskega doživetja nagrajenega romana je žirija pohvalila njegovo likovno oziroma grafično urejenost. »Odprt in neverjetno bogat prostor domišljije v Lisičji luni mi je predstavljal glavno vodilo pri snovanju ilustracij za zgodbo. Maša je z izjemno bogatim opisom prostora dogajanja že od začetka nakazala smer, po kateri sem se kot ilustratorka sprehodila in svoje vtise zlahka prenesla v likovno zasnovo zgodbe. Gozd, kot glavni kraj dogajanja zgodbe, sem občutila kot nekaj zelo domačega. Gozd imam za svoj drugi dom, je glavna kulisa v mojem slikarskem delu, po njem tečem, fotografiram, v njem preživim veliko prostega časa. Delo pri tem projektu je bilo zato nekaj, kar mi je izjemno blizu, in sem uživala pri soustvarjanju sveta Lisičje lune,« je povedala ilustratorka Tina Dobrajc.
