Pred 200 leti se je rodil francoski mojster besede Gustave Flaubert

Pisati je začel zelo zgodaj, po nekaterih virih že pri osmih letih.
Fotografija: Slavo mu je prinesel roman Gospa Bovary. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Slavo mu je prinesel roman Gospa Bovary. FOTO: Wikipedia

Pred 200 leti se je rodil pisatelj Gustave Flaubert, ki velja za glavnega predstavnika francoskega realizma in enega največjih svetovnih romanopiscev. V svojih delih je razgaljal meščansko družbo in njen življenjski slog. Njegovo najbolj znamenito delo je prvi roman Gospa Bovary iz leta 1857, ki je zamajal moralne nauke tedanje družbe.

Flaubert se je rodil leta 1821 v Rouenu kot nezaželen otrok. Z očetom, priznanim kirurgom, je živel v podnajemniškem stanovanju v bližini bolnišnice ter tako že kot otrok občutil trpljenje drugih ljudi.

Pisati je začel zelo zgodaj, po nekaterih virih že pri osmih letih. Čeprav je pisal od otroštva, je bil pri pisanju zelo strog do sebe in dolgo ni ničesar objavil. Veljal je za velikega perfekcionista.

Na očetovo prigovarjanje je začel leta 1840 v Parizu študirati pravo, vendar pisanja ni opustil. Čez tri leta je zaradi epilepsije študij prekinil. V prestolnici je pogrešal podeželsko življenje, zato se je preselil v Croisset blizu rodnega Rouena, kjer je živel skorajda samotarsko življenje ter se posvetil pisanju. Leta 1846 je spoznal tedaj že priznano književnico Louise Colet in se vanjo zaljubil. Med letoma 1849 in 1851 je s prijateljem Maximom du Campom prepotoval Grčijo, Bližnji vzhod in Egipt.

V svojih delih je prepletal romantične prvine z realističnim prikazovanjem malomeščanskega življenja v Franciji. Kot predstavnik realizma je menil, da mora biti resničnost predstavljena brez pripovedovalca, da mora biti objektivna in brezosebna.

Njegov najbolj znani roman Gospa Bovary, ki mu je pozneje sicer prinesel pisateljsko slavo in številna priznanja, je bil ob izidu leta 1857 označen za nemoralnega. Proti avtorju in založniku je bil sprožen sodni postopek, vendar so oba pozneje oprostili.

Leta 1858 je odpotoval v Tunizijo, da bi zbral vtise in izkušnje za zgodovinski roman Salambo, v katerem slikovito in podrobno opisuje vojaške boje v Kartagini v času po prvi punski vojni. Po potovanjih se je znova umaknil v Croisset ter do smrti živel pri tedaj že ovdoveli materi.

V slovenščini so poleg romana Gospa Bovary prevedeni še romani Bouvard in Pecuchet, Vzgoja srca, Skušnjava svetega Antona, November in Salambo ter zbirka kratke proze Spomini nekega norca in izbrana mladostna dela, delo Slovar splošno priznanih resnic in knjiga Tri povesti.

Na Flauberta so se spomnili tudi na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer so v spomin na 200. obletnico rojstva odprli razstavo.

Preberite še:

Komentarji: