V torek je zaokrožila informacija, da sta Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center Pen Draga Jančarja predlagala za Nobelovo nagrado za književnost. Javno imenovanje nominirancev in drugih informacij o nominaciji pravila Nobelove nagrade prepovedujejo.
Nekaj medijev je v torek objavilo, da sta Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center Pen Draga Jančarja predlagala za Nobelovo nagrado za književnost. Javno imenovanje nominirancev in drugih informacij o nominaciji pravila Nobelove nagrade prepovedujejo. Jančar domnevnega predloga ne komentira, danes je na vprašanje odvrnil le, da to še ne pomeni čisto nič – razen lepega priznanja kolegov.
Predloge za Nobelovo nagrado za književnost so po pravilih Nobelovega sklada upravičene podati le ustrezno kvalificirane osebe ali institucije, ki prejmejo povabilo: sem sodijo člani Švedske akademije in drugih akademij ali sorodnih institucij, univerzitetni profesorji literature in jezikoslovja, prejšnji dobitniki Nobelove nagrade za književnost in predsedniki reprezentativnih nacionalnih pisateljskih združenj. Vse informacije in mnenja o nominacijah morajo ostati nerazkriti petdeset let.
Literarna odličnost starega prijatelja
Nagrada za literaturo zmagovalcu poleg svetovne slave in obilice novih knjižnih prevodov prinese zlato medaljo, diplomo in ček za deset milijonov švedskih kron iz rok švedskega kralja Carla XVI. Gustafa na tradicionalni svečanosti 10. decembra. Po besedah enega od nekdanjih stalnih tajnikov akademije švedski akademiki zmeraj izberejo avtorja, za katerega s presenečenjem večina na svetu ugotovi, da ga pravzaprav že pozna, da je tako rekoč stari prijatelj, ovenčan z Nobelovo nagrado postane le še nekoliko bolj znan.
Ko se je skoraj pred dvema desetletjema v Ljubljani na predavanju na Filozofski fakulteti pojavil eden od »de aderton«, osemnajsterice »nesmrtnikov«, profesor sinologije Göran Malmqvist, je za Delo razložil, da akademiki pri odločanju upoštevajo zgolj in samo literarno odličnost, tako kot dobri poznavalci ozadja o odločanju o Nobelovi nagradi pa je dodal, da je za avtorja dobro znamenje, če ima katero od svojih del prevedenih v švedščino.
Postopek izbiranja je sicer vsaj delno znan: vsako leto do konca januarja mora akademija prejeti formalne nominacije, prispe okrog dvesto, včasih tudi več kot tristo imen, v igro potem stopi poseben petčlanski komite, ki poskrbi, da se število mogočih lavreatov skrči na deset do petnajst, njihova imena predstavijo drugim akademikom, in na začetku junija imajo v rokah le še pet, največ šest imen.
Sledi novi krog natančnega branja, konec septembra, po akademijskem poletju, pa se znova začne razprava o mogočih kandidatih, potem je na vrsti le še sklepno glasovanje osemnajsterice, ki jo sestavljajo ugledni švedski pisatelji, jezikoslovci, literarni teoretiki, zgodovinarji in pravniki, in odločitev. Zmagovalni kandidat mora dobiti večino glasov oziroma enega več od polovice, dogaja pa se, da kateri od osemnajstih stolov ni zaseden.
Zunanji nadzorniki
Po škandalu leta 2018 z Jean-Claudeom Arnaultom, soprogom akademičarke Katarine Frostenson, obsojenim dveh posilstev (spolnih zlorab ali posilstev ga je sicer obtožilo kar osemnajst dam), je odstopilo sedem članov švedske akademije, ostali so se resno sprli in švedskemu kralju ni preostalo drugega, kot oznaniti, da Nobelove nagrade za literaturo prvič po letu 1943 ne bodo podelili.
Sklad Alfreda Nobela je po škandalu zahteval, da se komiteju, ki akademikom predlaga imena potencialnih lavreatov, prvič v zgodovini pridruži pet zunanjih članov, pisateljica in prevajalka Gun-Britt Sundstrom, založnik Henrik Petersen in trije literarni kritiki, Mikaela Blomqvist, Rebecka Karde in Kristoffer Leandoer.
Informacija o letošnjem slovenskem predlogu, ki je načeloma predlagatelji sploh ne bi smeli potrditi, je morda torej resnična, izbor avtorja pa ne more biti presenečenje, slovenski akademik in sodobni slovenski klasik nima le obsežne in relevantne bibliografije, prevode v nekatere največje jezike in je dobitnik številnih pomembnih tujih nagrad (v domovini seveda Prešernove, je pa tudi kar štirikratni dobitnik Delove nagrade za roman leta kresnik in lani še kresnika tretjega desetletja nagrade), seveda pa sta poglavitni za predlog relevantnost tem in vsebin, ki jih obravnava tako v prozi, kot v dramah in esejih, kot njihova mojstrska slogovna obdelava.
Jančar je bil za Nobelovo nagrado doslej že predlagan, prav tako tudi pisatelja Boris Pahor in pokojni Dane Zajc.
