Kritiško sito so podelili Ani Svetel

Društvo slovenskih literarnih kritikov je v soboto na Sejmu na zraku v parku Zvezda podelilo nagrado kritiško sito, ki jo literarni kritiki od leta 2012 podeljujejo za najboljše literarno delo slovenskega avtorja v preteklem letu. Tokrat je bilo zanjo nominiranih šest literarnih del dveh avtorjev in štirih avtoric, slavila pa je Ana Svetel z zbirko kratke proze Steklene stene, ki je izšla pri založbi Beletrina.

Po besedah avtorice, sicer raziskovalke na področju etnologije in kulturne antropologije, gre v zbirki za pet daljših krajših zgodb, ki se ukvarjajo s sodobnostjo, v kateri so protagonisti in protagonistke postavljeni pred vrsto dilem, njihovi naslovi pa se berejo kot pomembno interpretativno orodje za njihovo razumevanje. Čeprav so bile povod za njihov nastanek osebne okoliščine ali vprašanja avtorice, gre za fikcijo, hkrati pa so prav zato intimne in kot poezija podajajo bližino. Metaforični naslov Steklene stene vseh pet povezuje.

Različna razmerja moči

V kritiki, upoštevani ob nominaciji, je kritičarka Aleksandra Gačić poudarila, da se Ana Svetel pisanja loteva »z antropološko senzibilnostjo do opazovanja majhnih, pogostokrat skritih ali neopaznih vsakdanjosti, v katere so njeni značajsko ambivalentni in rahlo problematični liki, še posebej ženski, ujeti«. Izhajajoč iz poznanih generacijskih in kariernih okolij se »prek posameznih zapletov in individualnih izkušenj, ki jih umešča v širše družbene kontekste, pomenljivo dotakne različnih razmerij moči, v katera smo vsi družbeno vpleteni«. Pri tem ne moralizira, ampak sodbo prepusti bralcu, družbene napetosti pa »prepoznava v zgodbah protagonistov in ne nujno v sebi, s čimer celotna knjiga deluje kot spoznavanje sebe skozi distancirano izkušnjo drugega«.

Kot je sklenila Aleksandra Gačić, pa so vsem zgodbam, kot aludira naslov, »skupne nevidne, a trdne in navidezno neprehodne ovire, ki jih protagonisti včasih zaznavajo, včasih pa ne. Steklene stene jih metaforično namreč varujejo, a hkrati tudi omejujejo, s čimer Ana Svetel poseže v kompleksno nrav družbenih struktur in prepričanj (včasih tudi prostovoljno ponotranjenih), ki posamezniku neusmiljeno zapovedujejo uspeh in srečo na vseh frontah življenja, tako zasebnih kot kariernih, čeprav pogostokrat brez optimalnih pogojev za uresničitev teh zahtev.«

Za kritiško sito so bili poleg Ane Svetel nominirani še Kazimir Kolar z romanom Onečejevalec (Goga), Nataša Kramberger in Manca G. Renko z esejističnima knjigama Po vsej sili živ (Goga) in Živalsko mesto (No! Press), Ana Schnabl z romanom September (Beletrina) in Peter Semolič za pesniško zbirko Žalostinke za okroglo Zemljo (LUD Literatura). Lani je nagrado prejela Ana Pepelnik za pesniško zbirko to se ne pove (LUD Literatura, 2023).

Pri izbiri sodeluje kar najširši kritiški forum, glasovanje pa poteka s točkovanjem, in sicer v dveh krogih. Nagrade ne pospremi dodatna utemeljitev, to je mogoče razbrati iz kritik, ki jih društvo objavi na svoji spletni strani.