Tenkočutna časovna refleksija
Literarna ustanova Pranger je minuli konec tedna na 22. Pesniškem turnirju (v okviru Prangerja je bil razpisan prvič) podelila nagrado za najboljšo neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku ter novo nagrado vizir za videopoezijo. Vitezinja poezije je postala pesnica Miljana Cunta, vizir je prejel Tibor Hrs Pandur.
Strokovna žirija v sestavi Irena Novak Popov, Marcello Potocco in Veronika Šoster je o dobitniku ali dobitnici naziva vitez oziroma vitezinja poezije izbirala med 126 pesmimi, ki so prispele na natečaj, razpisan 11. januarja letos. Miljana Cunta je slavila s pesmijo Ura, časovno refleksijo, »ki prek ure povezuje preteklost in sedanjost, zaustavljeno in pospešeno življenjsko dinamiko, spomin in trajno navzočnost odsotnega človeka«. V njej je pomemben tudi prostor, ki je »razmejen in razlikovan«. »V tej pesmi so neverjetni detajli in finese, od preciznega opisovanja izgleda ure do natančnega in prefinjenega rituala zapenjanja na zapestje, s katerim je nakazano tudi čisto telesno odzivanje na dragoceno čustveno razmerje,« je še zapisala žirija in poudarila izjemno tenkočutnost poetičnih sredstev. Miljana Cunta je poleg naziva prejela tudi redek izvod zajetne antologije svetovne poezije, Orfejev spev, kovano vrtnico, izdelek umetnostnega kovača Miha Krištofa, ter finančno nagrado v vrednosti 1000 evrov.
Prejemnika ali prejemnico nagrade vizir, ki je novost, je izbirala videografinja in režiserka Ivana Vogrinc Vidali. Med štiriindvajsetimi polfinalisti je slavil Tibor Hrs Pandur z videopesmijo Letet znam; drugo mesto je zasedla Miljana Cunta (Ura), tretje pa Nika Gorišek (Žafrani na robovih Tivolija). Zmagovalna pesem, kot pravi tudi Hrs Pandur, »muva s prostorom« – tudi dobesedno. Kot piše v utemeljitvi, je Letet znam tehnično najkompleksnejše in najbolj dodelano delo, »saj tvori gibanje z miniaturnimi premiki in fotografijami raznih stopenj teh, torej s tehniko stop motion«. S sicer močno, vendar ploščinsko belo svetlobo, »ki le delno razkriva dogajalni prostor, avtor ustvarja težek in temačen občutek, s tem pa tvori kontrapol letenju, lebdenju in Michelangelovim freskam. V primeru Letet znam je video avtorjeva reinterpretacija pesmi same,« s spojem pa gledalcu oziroma poslušalcu ponudi »kompleksno in celovito delo in široko polje možnih refleksij«.
Najbolj priljubljeno pesem pa je izglasovalo občinstvo; zmagala je Na grobu v Auversu avtorice Marjane Cmager.
