V Mariboru so razgrnili program jubilejnega 60. Borštnikovega srečanja, ki bo med 2. in 15. junijem. Pri tem so razglasili tudi prejemnico letošnjega Borštnikovega prstana, ki velja za najuglednejšo slovensko nagrado za gledališko ustvarjalnost. Tokrat si ga bo nadela Nataša Barbara Gračner, prvakinja SNG Drama Ljubljana, katere članica igralskega ansambla je od leta 1998.

Borštnikov prstan Natašo Barbaro Gračner, ki ni le igralka, temveč tudi režiserka in pedagoginja, umešča med najbolj nagrajevane igralske umetnice na Slovenskem. Že Borštnikovih nagrad za posamezne igralske stvaritve je doslej prejela devet, v žepu ima tudi že nagrado Prešernovega sklada, Severjevo in Župančičevo nagrado, dve vesni ter več tujih priznanj. Zaigrala je že v več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlogah.

Leta 2022 je preječa Borštnikovo nagrado za igro za vlogo Daše Čumalove v Cementu Heinerja Müllerja (SNG Drama Ljubljana) in za vlogo v uprizoritvi Vsi ptice Wajdija Mouawada (Mini Teater, Mestno gledališče Ptuj in Festival Ljubljana). FOTO: arhiv Festivala Ljubljana

O dobitnici Borštnikovega prstana je odločila strokovna komisija v sestavi režiserka Ivana Djilas, umetniški vodja festivala Aleš Novak, režiserka Nina Šorak, kritik Gašper Troha in lanski prejemnik prstana Branko Šturbej. Utemeljitev, ki jo je na podlagi nominacij uredil Aleš Novak, med drugim izpostavlja predvsem gralsko metodo Nataše Barbare Gračner, ki temelji na poglobljeni dramaturški analizi, organski emocionalni odzivnosti in izjemnem občutku za tempo-ritem vloge, s čimer »uspešno sobiva z zelo različnimi režijskimi poetikami, obenem pa vedno ostaja samosvoja umetnica, vlogi vdihne notranjo logiko in zven, ki presega okvire režijske zasnove«. Obenem zna kot zanesljiva partnerka na odru predstavo voditi in jo napolniti s svojo prezenco, ne da bi zadušila soprisotnost soigralcev.

Nagrada je tako »poklon igralski veličini, ki z umetniško doslednostjo, emocionalno prepričljivostjo in miselno ostrino že tri desetletja uteleša najvišje vrednote gledališke umetnosti. Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu«.

Ljubljanska Drama razgrnila program druge sezone v L56

Domače in tuje uprizoritve

Kot drugi nagrajenci tega osrednjega gledališkega festivala bo Nataša Barbara Gračner to veliko priznanje prejela v roke ob njegovem zaključku. Selektorica Ajda Rooss je v tekmovalni program uvrstila dvanajst uprizoritev, o nagradah pa bo odločala žirija v sestavi Mojca Jan Zoran, Evelin Bizjak, Maria Säkö, Peter Rak in Tomislav Zajec. »Nagovorile so me predvsem umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter univerzalna človeška vprašanja raziskujejo skozi najgloblje plasti intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj,« je poudarila selektorica.

Umetniški vodja festivala Aleš Novak, ki je tudi zasnoval spremljevalni program domačih in tujih uprizoritev, pa je ob 60. izvedbi festivala med drugim dejal, da je ta zorel skupaj s slovenskim gledališčem, preživel prelome države, sistema, tehnologije in občinstva ter se sčasoma razvil v osrednjo platformo slovenske gledališke ustvarjalnosti. Z jasno programsko vizijo, s strokovnim pristopom in z mednarodnim odpiranjem pa se je uveljavil tudi kot festival regionalnega in evropskega pomena. Od aprila je član Evropskega združenja festivalov (EFA), ki trenutno povezuje več kot 100 festivalov in festivalskih združenj iz 40 držav, na njem pa si bo mogoče ogledati tudi več odmevnih predstav iz tujine. Poleg tekmovalnega in spremljevalnega programa ga bodo obogatile še okrogle mize, pogovori z ustvarjalci, koncerti, predstavitve knjig in študentski program. 6. junija ga bo odprla predstava Lapis Lazuli Evripidesa Laskaridisa.