Ljubljanska Drama razgrnila program druge sezone v L56

Ljubljanska Drama je v nadomestnih prostorih v L56 razgrnila repertoar prihodnje gledališke sezone. Skupni imenovalec bodo tokrat vprašanja narave moči in oblasti ter njunega vpliva na oblikovanje posameznika in družbe. Sezono, v kateri bo pet premier na velikem odru in štiri v Mali Drami, so zato poimenovali Igre moči. Napovedali so tudi vrnitev serije dogodkov Ars in Drama ter nov prispevek v Dramino zvočno knjižnico, zaznamovali­ bodo tudi 105-letnico izhajanja gledališkega lista.

»V času, ko svet pretresajo politični konflikti, gospodarska nestabilnost in nenehna grožnja z oboroženimi spopadi, je vprašanje moči toliko bolj pereče. Živimo v času, ko je meja med resnico in propagando vse bolj zabrisana, ko posamezniki in narodi iščejo svoje mesto v globalnem razmerju sil, hkrati pa se spoprijemamo z negotovostjo, ki prežema naš vsakdan,« je v uvodniku k predstavitvi sezone 2025/26 poudarila ravnateljica SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel.

Po njenem gledališče ob tem ne more in ne sme ostati nemi opazovalec, temveč mora biti prostor refleksije, kritičnega razmisleka in spodbude k dialogu – kajti moč je tudi v tem, da »se kot posamezniki upremo krivicam, prepoznamo zlorabe in poiščemo alternative, ki vodijo v bolj pravično družbo«.

Gledališče po mnenju ravnateljice ljubljanske Drame ne more in ne sme ostati nemi opazovalec. FOTO: Koka Press/Katja Kodba

Teme dramskih del, uvrščenih na repertoar, segajo od politične manipulacije do nadzora, konfliktov interesov in iskanja pravičnosti ter igre moči zajemajo tako na širši, družbeni ravni, kot na intimni, osebni. Kajti »moč ni le stvar političnih odločitev ali zgodovinskih trenutkov; je tudi nekaj, kar se dogaja v vsakem našem osebnem stiku, v vsaki interakciji z drugimi, v vsakem trenutku, ko se odločamo, kdo bo imel besedo, kdo bo imel nadzor in kdo bo brez njega«.

Zopet čas za Shakespeara

Prva premiera na velikem odru bo 20. septembra »zemljevid vojne krajine«, Osvoboditev Skopja Dušana Jovanovića v režiji Luke Marcena, v Mali Drami pa bo 10. oktobra dvojna – na sporedu bosta igri Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek, ki sta leta 2023 na Draminem natečaju prejeli nagrado za najboljše dramsko besedilo. Obe se ukvarjata s položajem materinstva v današnji družbi in dvojnosti v odnosu do njega; režira ju Brina Klampfer Merčnik.

Novembra bo prišel na veliki oder Shakespearov Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Pisatelj, dramatik in dramaturg Dino Pešut je delo opisal kot dramo o nasilju ter radikalno analizo družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči, v njej pa vidi podobo naše politične realnosti.

Januarja bo prav tako na velikem odru premiera Brechtovega Gospodarja Puntile in njegovega hlapca Mattija v režiji Igorja Pisona. V ospredju je finski posestnik Puntila, ki se redno opijanja in izvaja absurdne akcije, s čimer njegov hlapec Matti prevzema vlogo gospodarja. Tudi v iztekajoči se sezoni so uprizorili eno od Brechtovih del, Opero za tri groše v koprodukciji s SNG Opera in balet Ljubljana ter režiji Mateje Koležnik.

Živa Bizovičar FOTO: Koka Press/Katja Kodba

Ta mesec bodo v Mali Drami uprizorili tudi Zajčevega Voranca, ki ga režira Živa Bizovičar. Gre za tretjo in obenem najbolj stvarno poetično dramo v njegovem opusu; za tragedijo, ki preigrava arhetipe slovenske vaške skupnosti, glavni konflikt pa je v razmerju oče – sin. »Svet Voranca je nepopustljiv in negostoljuben. Takšen postaja tudi Voranc sam. Človekova usoda ostaja priklenjena na cikličnost narave – večno ponavljajoča se zgodba, v kateri oče požre sina, sin prekolne očeta, lesene bajte pa črvi počasi spreminjajo v prah,« sta zapisala režiserka in dramaturg Nik Žnidaršič.

Konec februarja bo na odru Male Drame premiera Ibsenovega Sovražnika ljudstva, ki je po mnenju dramaturginje Diane Koloini za naše gledališče pomemben, ker velja za očeta sodobne drame in se je po njem zgledoval tudi Ivan Cankar, še bolj pa, ker »zastavlja motive, ki obravnavajo današnji trenutek«. Kot dodaja režiser Ivica Buljan, lahko Sovražnik ljudstva »spodbudi pomembne razprave o ekologiji, resnici, transparent­nosti in državljanskem pogumu, obenem pa emocionalno angažira občinstvo«.

Ivica Buljan FOTO: Koka Press/Katja Kodba

Dvajsetega marca 2026 bo v Mali Drami zadnja premiera v prihajajoči sezoni, in sicer Eureka Jonathana Spectorja v režiji Petra Petkovška, v kateri je povod za dramski konflikt bitka med cepilci in proticepilci. Kot sta poudarila Peter Petkovšek in dramaturginja Eva Kraševec, kljub aluzijam na epidemijo covida-19 (napisana je bila le nekaj let pred njo) drama »prodira globlje in postavlja pomembno vprašanje o pomenu soglasja znotraj diskurza, v katerem postanejo politična prepričanja neločljivo povezana z identiteto, ta pa je brezpogojno sveta in ­nedotakljiva«.

Na velikem odru bo 18. aprila sklenila sezono premiera prve slovenske uprizoritve Komarjev Lucy Kirkwood v režiji Maše Pelko. Komarji veljajo za eno od njenih najpomembnejših dramskih del. Za Mašo Pelko in dramaturga Roka Andresa so drama družine v črni luknji, v kateri se soočenje svetov zgodi z nepričakovanimi obrati in pretanjenim humorjem.

Koncerti in branje poezije

Znova se vrača v Dramo tudi cikel Ars in Drama s kopico koncertov. Nastopili bodo Jazz gala 80 & 50 – Thomas Gansch & Big Band Radio­televizije Slovenija, Marko Hatlak band in Nuška Drašček, Nakana z gostom Tomažem Hostnikom, Nina Strnad in Big Band Radiotelevizije Slovenija, Urška Centa in Big Band Radiotelevizije Slovenija s Flamenco Projectom in gosti Guillermom McGillom, Joštom Lampretom, Sentido Projectom in Domnom Novakom ter Bossa de Novo z godalnim orkestrom in gostoma Nino Strnad in Primožem Fleischmanom na saksofonu in flavti.

V Dramino zvočno knjižnico bodo v novi sezoni dodali branje pesmi treh slovenskih pesnikov z začetka minulega stoletja: Antona Gradnika (bere Tina Vrbnjak), Srečka Kosovela (bere Domen Novak) in Antona Podbevška (bere Nejc Cijan Garlatti).