V vodstvih slovenskih gledaliških hiš se ob svetovnem dnevu gledališča ne prepuščajo malodušju, »kmalu, zelo kmalu, bo prišel novi Prometej in prinesel svetlobo«

Galerija
»Gledališča, napolnjena z občinstvom, igralci pod odrskimi lučmi, nemir v zaodrju, besede, resnice, domišljije, izkušnje, pričakovanja, potovanja po znanih in neznanih svetovih, branja, aranžirke, kostumske, tehnične vaje ... Kot bi se v trenutku vse razblinilo.« Foto AFP
»Vedno se mi je zdelo, da sta življenje in gledališče ena in ista stvar. Da je vse to en velik oder, poln življenja. In zdaj so odri prazni, prazne so dvorane, prazne ulice. Ostala je le scenografija. Vse drugo je izginilo, vsi glavni junaki, vse epizodne vloge, smešni možje z brki in vesele dame s klobuki, pa Romeo in Julija, Medeja, Don Juan, Peer Gynt … vsi.« Tako je ob današnjem svetovnem dnevu gledališča, ko je večina gledaliških hiš zaprtih, razmišljal Aleksandar Popovski, umetniški direktor mariborske Drame.
Popovski se ne predaja letargiji. Takole razmišlja: »Nov položaj, v katerem smo se znašli, se ne ozira na nacionalno pripadnost, vero, barvo kože, politiko – vsi smo v njem. Kar se dogaja, je tragično, moramo pa razmišljati tudi pozitivno. Vse stvarstvo, od ptic, živali in ...
Komentarji