V odprtem prostoru trčita dve realnosti

Začel se je 14. mednarodni festival sodobnega plesa Front@
Fotografija: Festival je odprl kolektiv Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki. Foto Michael Loizenbauer
Odpri galerijo
Festival je odprl kolektiv Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki. Foto Michael Loizenbauer

Mednarodni festival Front@ ­sodobnega plesa v Murski Soboti­ že 14. leto organizira zavod Flota.­ V letošnjem programu, ki se je začel včeraj in bo trajal do 31. avgusta, si bomo lahko ogledali predstave iz Avstrije, Italije, Združenega kraljestva, Madžarske, Nizozemske, Belgije in Slovenije. Program je zastavljen interdisciplinarno, poleg plesnih predstav si bomo lahko ogledali­ filme o plesu in lutkovni­ balet, raznolik je tudi v starosti in uveljavljenosti gostujočih umetnikov.

V letošnji ediciji se festival s skoraj vsemi dogodki seli v odprte prostore mestnega jedra Murske Sobote. Kot je dejal umetniški vodja festivala Matjaž Farič: »V odprtem – javnem prostoru se zgodi več naključij, bolje rečeno, motenj iz okolja, ki delujejo kot odtujitveni efekt in predstavljajo točko vstopa v drugačen pogled na prostor in ples, ki se odvija v njem. Gledališka konvencija ustvarja 'nemoteče' okolje in vse, kar se odvija na odru, je tako za nastopajoče kot za gledalce do neke mere, če malo poenostavim, predvidljivo. Na odprtem prostoru, kjer se odvija tudi vsakdan mimo interesa za umetnost, trčita dve realnosti, ki druga drugo zmotita. To je tvegano, lahko se zgodi nekaj sublimnega, lahko pa vse skupaj zbledi v nekaj, kar ne deluje in ne zmore vzpostaviti komunikacije z občinstvom.«

Utrinek iz predstave <em>Don't Kiss</em> – Fabio Liberti in Jernej Bizjak Foto Drago Videmšek
Utrinek iz predstave Don't Kiss – Fabio Liberti in Jernej Bizjak Foto Drago Videmšek


Razmislek o stiku med ­lokalnim kontekstom in kontekstom nastanka posameznega dela je bil tudi osrednje vodilo pri izbiri programa. Kot je povedal Farič, so sekcijo Odprto mesto (dvodnevni projekt v okviru festivala, ki ­ponuja omenjene lokacijsko specifične predstave) pripravili s pomočjo mednarodnega poziva avtorjem, ki je bil spodbujen z izpraznjenimi javnimi prostori v mestu in lokalno arhitekturo. Med te prostore med drugim spadajo železniška ­postaja, grajsko dvorišče, ploščad Martina Luthra, Trubarjev drevored, ploščad pred Gledališčem Park in ­Spomenik zmage.
 

Več pozornosti plesalcem

Del festivalskega programa so tudi mladi plesalci z miniaturkami, izbranimi na mednarodnem plesnem tekmovanju Opus 1. Udeležba na mednarodnem festivalu mladim plesalcem omogoča predstavitev svojega dela ­občinstvu na robu države, tako tistim, ki spremljajo ples samo kot ­gledalci, prav tako pa tudi uveljavljenim ­kolegom in mednarodnim gostom. Farič meni, da imajo tukaj mladi plesalci več pozornosti občinstva kot v večjih središčih, kjer se ta hitro izgubi v vsesplošnem šumu preštevilnih kulturnih dogodkov.
Festival je odprl kolektiv Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki, v prihajajočih dneh bodo na ogled še Razdeljene stvari Matevža Dobaja, dve deli Fabia Libertija in Jerneja Bizjaka (Solo zares in Ne, poljubi), Nujnost dihanja madžarskega Ziggurat Projecta, Utelešena arhitektura Tine Dobaj, Razgaljeno Rosane Hribar, Mayaan Danoch se bo predstavila s Telepatskimi deli, Katharina Senk s Superčlovekom, Charlie Brittain s predstavo Limbično in Eva Maria Schaller s projektom Kar zadržujemo sebi. Festival se bo končal zadnji dan avgusta z lutkovnim baletom Posvetitev pomladi v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana.

<em>Posvetitev pomladi</em> v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana<br />
Foto Jaka Varmuž
Posvetitev pomladi v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana
Foto Jaka Varmuž



Veliko ustvarjalcev prihaja iz Slovenije. Po Faričevi oceni je »sodobnoplesna scena v državi zelo živa in raznolika, kot pritiče sodobnemu plesu. [...] Samo mnoštvo iniciativ, umetniških kolektivov in ustvarjalnih struj lahko privede do piramide, ki ima svoj vrh, s katerim se lahko kosamo z mednarodno sceno. Po regijah je pa seveda slika drugačna. Dlje ko gremo od centra, manj je vrenja. Tudi zato smo zasnovali Fronto.« O konkurenci pri pridobivanju občinstva, sploh v začetku sezone, ko festivalov na področju uprizoritvenih umetnosti mrgoli in se drug za drugim odvijajo od sredine avgusta do novembra, je dodal: »Front@ nosi tako ime, ker predstavlja tudi 'borbo' za občinstvo. Je pa v manjšem kraju kakršenkoli kulturni dogodek velika konkurenca, medtem ko je v večjih centrih občinstvo veliko bolj profilirano in usmerjeno v določeno uprizoritveno zvrst.«
 

Brezplačni in dostopni

Predstavam sledijo pogovori, ki jih moderira Zala Dobovšek, dva večera bosta namenjena tudi projekcijam filmov, celovečercu (Vrhunec v režiji Gasparja Noeja) in trem kratkim (Vsota vseh delcev, Simetrija in Kontinuum), po koncu projekcij bo sledila zabava. Vsi dogodki, z izjemo omenjenih projekcij, plesnih zabav in Posvetitve pomladi, so brezplačni in tako dostopni vsem zainteresiranim. To je pomembno predvsem zato, ker je večina kulturne produkcije skoncentrirana na Ljubljano in s tem daje Front@ lokalnemu občinstvu možnost, da si, ne glede na socialni status, ogleda vrhunsko plesno produkcijo. Farič meni, da »dokler imamo subvencioniran model kulture, je nujno, da je dostopnost zagotovljena vsem državljanom. Utopična ideja o mednarodnem festivalu sodobnega v majhnem kraju na obrobju države je postala stvarnost. Še več, festival se odvija že 14. leto zapored in je postal referenčna manifestacija tudi v mednarodnem prostoru.«
Za konec je dodal, da v času porasta fašizma, populizma, predsodkov in ekoloških katastrof nujno potrebujemo umetnost, da v ljudeh zbudi senzibilnost do sebe, drugih in sveta okoli nas. »Če nekaj storimo, lahko spreminjamo tradicionalne ovire in predsodke, če samo debatiramo, se ne ­spremeni nič.«

Komentarji: