Arhitekturni primerki v slovenskih Alpah, ki so za zgled

Slovenska alpska krajina je ­zaradi neokrnjene narave, ki jo je treba ohraniti, izrednih vremenskih razmer in dediščine posebno občutljiva za arhitekturne posege. Zato so dežele v alpskem prostoru v devetdesetih letih podpisale mednarodno konvencijo o varovanju Alp, ki zajema dobrih 33 odstotkov slovenskega ozemlja. Na razstavi­ Slovenska alpska arhitektura­ v galeriji Dessa v Ljubljani je predstavljenih 30 najboljših ­primerov, zgrajenih v zadnjem desetletju na tem območju.

Širši izbor del so pripravile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač, 22 najboljših pa je izbral mednarodni selektor Bernardo Bader, avstrijski arhitekt. Ob tej priložnosti so tej temi posvetili posebno številko revije Arhitektov bilten. Tako na razstavi kot v reviji so projekti razvrščeni po namembnosti – odprti prostori, športni objekti, bivaki in turistični objekti, javne stavbe ter stanovanjske in počitniške hiše.

Odlike

Izbrane projekte odlikujejo spoštovanje naravne in kulturne krajine, gabariti, ki so po velikosti in obliki skrbno vpeti v scenografijo gorskih ambientov, sodobne in kakovostne prostorske zasnove, izbor trajnostnih materialov, ­interpretacija tradicionalne stavbne­ dediščine s sodobnimi sredstvi, ne nazadnje tudi ohranjanje lokalne tradicije ter znanja naših prednikov.



Med razstavljenimi projekti prevladuje individualna bivalna ter turistična arhitektura. Nekaj posebnega so bivaki, tako arhitekturno kot tehnološko, saj kljubujejo vremenskim razmeram in ljudem dajejo zavetje, čudovite poglede in pristno doživljanje okolja, saj so večinoma na samotnih lokacijah sredi neokrnjene narave.

Ob zbiranju gradiva za razstavo so ugotovili, da se v slovenski alpski regiji ogromno dogaja – ne le na področju gradbeništva, temveč predvsem na področju razvoja turizma, ki zelo vpliva na gradbene aktivnosti, s tem pa tudi na videz krajine ter njeno naravno in ­kulturno identiteto. Meja, ko turizem preraste v kulturno in prostorsko onesnaževanje, je zelo tanka.

Po selektorjevih besedah je izbrana slovenska alpska arhitektura impresivna in inovativna. Čeprav gre za Alpe, gradbeni material ni omejen samo na les, ampak uporabljajo tudi beton, kovino, steklo in kamen.

Slovenska alpska arhitektura je lahko zgled zaradi odnosa do okolja, uporabe materialov in ima velik vpliv na razvoj arhitekture ter programskih strategij celotne alpske regije. Tako sta na primer Planica s skakalno ­infrastrukturo ter Bled z veslaškim centrom pomembni točki na svetovnem športnem ­zemljevidu.



Ta arhitektura z zunanjimi ureditvami presega slovenski okvir in centra umešča v svetovni vrh prostorsko kakovostno urejenih športnih središč. Oba projekta združujeta ­premišljeno arhitekturo ter zunanje in krajinske ureditve, ki ju tankočutno in ­spoštljivo prepletata z ­obstoječimi ­naravnimi in prostorskimi prvinami ter sodobnim izrazom.

Identiteta prostora

Žal razstavljena dela ne odsevajo realnega stanja na terenu, zato organizatorji razstave opozarjajo na propadanje številnih ­čudovito izdelanih in kakovostno ­umeščenih tradicionalnih stavb, ki jih nadomeščajo anonimne, niti ne tipske arhitekture, večkrat z mavričnimi fasadami. Središča alpskih krajev in vasi še vedno kličejo po načrtovanem urejanju in prostorskem osrediščenju s kakovostno arhitekturo, ki bi jim zagotovila identiteto in težiščno točko. Vsekakor bi si zaslužila več pozornosti dotrajana ali sploh neobstoječa ­­­­infrastruktura.



Po mnenju kustosov je arhitektura ključni nosilec identitete posameznega prostora, ki nadgrajuje naravno okolje. Obenem je orodje za ohranjanje avtentičnosti prostora, njegove bivalne in turistične privlačnosti ter spodbujevalec gospodarske vrednosti.
Želijo si, da bi bili prikazani primeri dobre arhitekture vzor in spodbuda bodočim javnim in zasebnim graditeljem.
Mednarodni selektor je poleg na novogradnje opozoril na revitalizacijo zgodovinskih stavb, pri čemer gre za ponovno naseljevanje in oživljanje tradicije, ki jo lahko začutijo tako lokalno prebivalstvo kot gostje.