Lukašenkov režim bo zaprl Beloruski center Pen
V beloruskem centru Pen so od janurja do junija našteli 621 kršitev pravic kulturnega sektorja, 39 kulturnikov je političnih zapornikov.
Odpri galerijo
Ženske demonstracije prejšnjo nedeljo v Minsku. Po podatkih beloruskega centra Pen je v državi 169 političnih zapornikov. FOTO: Stringer/AFP
Založniška revija Publishing Perspectives je poročala o včerajšnjem obvestilu beloruskega ministrstva za pravosodje Beloruskemu centru Pen, da bo organizacija morala prenehati delati.
Sporočilo je sledilo več napadom posebnih enot na pisarne in domove različnih kulturnikov in humanitarnih delavcev 14. in 16. julija. Dopisnik agencije Associated Press v Kijevu Juras Karmanau je takrat povzel sporočilo Zveze beloruskih novinarjev, da so oblasti preiskale stanovanja in pisarne najmanj enaindvajsetih novinarjev v Minsku, Brestu, Gomelu, Grodnem in Pinsku.
Predsedujoča Ameriškemu centru Pen Suzanne Nossel je v izjavi zapisala: »Ko vlada utiša in potepta svoje pisatelje, kaže svojo sramoto in propad, ki ju poskuša prikriti, a ju s svojimi dejanji še bolj razgalja. Beloruski voditelji morda mislijo, da lahko utišajo resnico tako, da nataknejo nagobčnike tistim, ki si jo upajo izreči, a zgodba o volji ljudstva in brutalnem nasilju bo našla pot v svet. Solidarni smo s pisatelji Beloruskega centra Pen in odločni, da bo njihov glas slišan.«
Skoraj hkrati je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda poročal, da je pravosodno ministrstvo na vrhovno sodišče naslovilo predlog, da zaradi »nenehnih kršitev zakonodaje« prepovejo delovanje Beloruske zveze novinarjev.
Nina George, predsednica Evropskega pisateljskega sveta, je v sporočilu, v katerem je izrekla podporo preganjanim pisateljem kolegom, navedla, da je v zadnjih enajstih dnevih beloruska varnostna služba KGB vdrla in preiskala 63 pisarn in stanovanj novinarjev in 51 pisarn in stanovanj vodij kulturnih združenj, organizacij za zaščito človekovih pravic, opozicijskih skupin in pisateljskih združb, več aktivistov so aretirali.
»Kmalu bo obletnica prirejenih volitev, Evropa pa še zmeraj ponavlja nedeljske govore. Naši beloruski kolegi bežijo, Belorusijo pretreseni zapuščajo intelektualci in znanstveniki. Če bo mednarodna politika še naprej pasivna, bo morala glasove Belorusije prevzeti skupnost, zbrana okoli knjige. Objavljajte beloruske avtorje, poskrbite za zatočišča v vaših mestih, naj dobijo besedo v svobodnih medijih, podeljujte štipendije. Demokracija ni uničena čez noč, tisti, ki zdaj molčijo, omalovažujejo svobodo sveta.«
KGB je preiskal prostore najmanj petih neodvisnih organizacij za človekove pravice, med drugim Beloruskega helsinškega odbora in skupine Pomlad (Vjasna). Slednja je sporočila, da so aretirali najmanj devet aktivistov, vključno z njenim vodjo Alešem Beljatskim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz organizacije Pomlad so sporočili, da je bil pravi motiv za pregon brezkompromisni boj celotne beloruske skupnosti civilnodružbenih organizacij za človekove pravice in demokratične vrednote. Dodali so, da so njihovega vodjo Beljatskega in pet drugih zaslišali preiskovalci. Od oblasti so zahtevali, da končajo nov val represije nad belorusko civilno družbo, napovedali so še, da bodo nadaljevali svoje delo.
Dva dni kasneje so preiskali tudi prostore opozicijske televizije Belsat in radia Svoboda ter domove več kot deset novinarjev. Nekaj novinarjev so aretirali, sodišče v Minsku je poleg tega obsodilo deset študentov in učitelja na dve- in dveinpolletne kazni v kazenskem taborišču, ker naj bi novembra lani pozivali k protestom proti Lukašenku in razdeljevali do vlade kritične letake, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.
Preiskave in aretacije, je poročala STA, so sledile srečanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, na katerem je napovedal, da bo poiskal in pred sodišče privedel vse »škodljive nevladne organizacije«.
Beloruski pisatelj, prevajalec in dramaturg Dmitri Plax, član odbora Švedskega centra Pen, je opozoril: »Pomembno je javnosti povedati, da je današnja Belorusija klasična fašistična država, in če Zahod ne bo zares ukrepal, bo Evropa, kakršno smo poznali, doživela konec. Belorusija je nekakšen poligon, laboratorij njene velike vzhodne sosede. Če bo Rusija postala popolnoma fašistična država, bo to vplivalo na ves svet, še najprej pa na Evropo. Belorusizacija Rusije se že dogaja, a še ni dovršena.«
Sporočilo pravosodnega ministrstva je Beloruski center Pen prejel istega dne, ko je bilo objavljeno njegovo novo polletno poročilo o kršitvah pravic kulturnega sektorja. Od letošnjega januarja do junija so našteli 621 kršitev, neodvisne založbe, založniki, distributerji knjig, avtorji, pogosto pa tudi bralci so bili žrtve pritiska, nekatere posameznike so strpali v zapor.
Med pritiski beloruski Pen našteva zasliševanja, preglede stanovanj, zasega računalnikov, telefonov, knjig, zamrznitve bančnih računov, prepovedan izvoz knjig in cenzuro. Belorusija, so zapisali avtorji poročila, se je znašla v tragičnem času za svobodo izražanja in svobodo kreativnosti. Družbenopolitično krizo določajo kršitve temeljnih človekovih pravic in svobode, preganjanje oporečnikov, cenzura in vzdušje strahu in izgoni zagovornikov sprememb.
V poročilu za celotno lansko leto je Beloruski center Pen naštel 593 kršitev proti kulturnikom in njihovim pravicam, največ jih je bilo med gledališčniki, glasbeniki in pisatelji, ki so sodelovali v mirnih javnih protestih. Zadnji dan junija so našteli 526 političnih zapornikov, od tega 39 kulturnikov, od pisatelja in aktivista Pavla Sevijarneca, pesnikov Maksima Znaka in Ihnata Sidorčika in avtorja zaporniške literature Mikole Dziadoka do več študentov.
Sporočilo je sledilo več napadom posebnih enot na pisarne in domove različnih kulturnikov in humanitarnih delavcev 14. in 16. julija. Dopisnik agencije Associated Press v Kijevu Juras Karmanau je takrat povzel sporočilo Zveze beloruskih novinarjev, da so oblasti preiskale stanovanja in pisarne najmanj enaindvajsetih novinarjev v Minsku, Brestu, Gomelu, Grodnem in Pinsku.
Predsedujoča Ameriškemu centru Pen Suzanne Nossel je v izjavi zapisala: »Ko vlada utiša in potepta svoje pisatelje, kaže svojo sramoto in propad, ki ju poskuša prikriti, a ju s svojimi dejanji še bolj razgalja. Beloruski voditelji morda mislijo, da lahko utišajo resnico tako, da nataknejo nagobčnike tistim, ki si jo upajo izreči, a zgodba o volji ljudstva in brutalnem nasilju bo našla pot v svet. Solidarni smo s pisatelji Beloruskega centra Pen in odločni, da bo njihov glas slišan.«
Skoraj hkrati je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda poročal, da je pravosodno ministrstvo na vrhovno sodišče naslovilo predlog, da zaradi »nenehnih kršitev zakonodaje« prepovejo delovanje Beloruske zveze novinarjev.
Nina George, predsednica Evropskega pisateljskega sveta, je v sporočilu, v katerem je izrekla podporo preganjanim pisateljem kolegom, navedla, da je v zadnjih enajstih dnevih beloruska varnostna služba KGB vdrla in preiskala 63 pisarn in stanovanj novinarjev in 51 pisarn in stanovanj vodij kulturnih združenj, organizacij za zaščito človekovih pravic, opozicijskih skupin in pisateljskih združb, več aktivistov so aretirali.
x
KGB je preiskal prostore najmanj petih neodvisnih organizacij za človekove pravice, med drugim Beloruskega helsinškega odbora in skupine Pomlad (Vjasna). Slednja je sporočila, da so aretirali najmanj devet aktivistov, vključno z njenim vodjo Alešem Beljatskim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz organizacije Pomlad so sporočili, da je bil pravi motiv za pregon brezkompromisni boj celotne beloruske skupnosti civilnodružbenih organizacij za človekove pravice in demokratične vrednote. Dodali so, da so njihovega vodjo Beljatskega in pet drugih zaslišali preiskovalci. Od oblasti so zahtevali, da končajo nov val represije nad belorusko civilno družbo, napovedali so še, da bodo nadaljevali svoje delo.
Dva dni kasneje so preiskali tudi prostore opozicijske televizije Belsat in radia Svoboda ter domove več kot deset novinarjev. Nekaj novinarjev so aretirali, sodišče v Minsku je poleg tega obsodilo deset študentov in učitelja na dve- in dveinpolletne kazni v kazenskem taborišču, ker naj bi novembra lani pozivali k protestom proti Lukašenku in razdeljevali do vlade kritične letake, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.
Preiskave in aretacije, je poročala STA, so sledile srečanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, na katerem je napovedal, da bo poiskal in pred sodišče privedel vse »škodljive nevladne organizacije«.
Beloruski pisatelj, prevajalec in dramaturg Dmitri Plax, član odbora Švedskega centra Pen, je opozoril: »Pomembno je javnosti povedati, da je današnja Belorusija klasična fašistična država, in če Zahod ne bo zares ukrepal, bo Evropa, kakršno smo poznali, doživela konec. Belorusija je nekakšen poligon, laboratorij njene velike vzhodne sosede. Če bo Rusija postala popolnoma fašistična država, bo to vplivalo na ves svet, še najprej pa na Evropo. Belorusizacija Rusije se že dogaja, a še ni dovršena.«
Sporočilo pravosodnega ministrstva je Beloruski center Pen prejel istega dne, ko je bilo objavljeno njegovo novo polletno poročilo o kršitvah pravic kulturnega sektorja. Od letošnjega januarja do junija so našteli 621 kršitev, neodvisne založbe, založniki, distributerji knjig, avtorji, pogosto pa tudi bralci so bili žrtve pritiska, nekatere posameznike so strpali v zapor.
Med pritiski beloruski Pen našteva zasliševanja, preglede stanovanj, zasega računalnikov, telefonov, knjig, zamrznitve bančnih računov, prepovedan izvoz knjig in cenzuro. Belorusija, so zapisali avtorji poročila, se je znašla v tragičnem času za svobodo izražanja in svobodo kreativnosti. Družbenopolitično krizo določajo kršitve temeljnih človekovih pravic in svobode, preganjanje oporečnikov, cenzura in vzdušje strahu in izgoni zagovornikov sprememb.
V poročilu za celotno lansko leto je Beloruski center Pen naštel 593 kršitev proti kulturnikom in njihovim pravicam, največ jih je bilo med gledališčniki, glasbeniki in pisatelji, ki so sodelovali v mirnih javnih protestih. Zadnji dan junija so našteli 526 političnih zapornikov, od tega 39 kulturnikov, od pisatelja in aktivista Pavla Sevijarneca, pesnikov Maksima Znaka in Ihnata Sidorčika in avtorja zaporniške literature Mikole Dziadoka do več študentov.
