Obnova cerkve v Žički kartuziji razdvaja
Cerkev sv. Janeza Krstnika bo dobila pomično streho in razgledišče.
Odpri galerijo
Takšen bo pogled na Žičko kartuzijo, ko bo izvedena pomična streha na cerkvi sv. Janeza Krstnika. Fotovizualizacija: Medprostor
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji je po več letih propadanja konec leta 2019 z rebalansom državnega proračuna dobila dva milijona evrov. Čeprav so bili projekti, da bi na cerkvi postavili rekonstrukcijo strehe, narejeni, se stroka s tem ni strinjala. Mogoče bi bilo danes drugače, ko cerkev obnavljajo po novi rešitvi, ki predvideva posebno pomično streho. Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) vztraja, da je rešitev dobra, skladna s sodobno konservatorsko stroko, arhitekti in umetnostni zgodovinarji pa so razdeljeni. Arhitekt in umetnostni zgodovinar Igor Sapač je celo zahteval, naj projekt nemudoma prekinejo.
Žička kartuzija je od leta 2015 spomenik državnega pomena, a je kljub izjemnosti v širšem evropskem prostoru dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. Pogodbo je z ministrstvom za kulturo podpisala občina Slovenske Konjice, ki je lastnica objekta in ga tudi upravlja. Pogodba določa, da mora biti objekt zaščiten s streho. Kot je na okrogli mizi ta teden dejala predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU Mija Oter Gorenčič, je večina zgodnjekartuzijanskih cerkva po Evropi zaščitenih s streho, saj to preprečuje nadaljnji propad. V zadnji Umetnostni kroniki je izpostavila kartuzijo Scala Dei v Španiji, kjer so lani za sanacijo namenili 2,4 milijona evrov in bodo cerkev prekrili ter prezentirali veliki križni hodnik, »kar bi bilo nujno tudi v Žičah«.
Stroka se o strehi prepira že leta. Aprila lani je skupina strokovnjakov poslala zaskrbljeno pismo ministrstvu za kulturo: »Posebej je problematično prekritje cerkve, ki naj bi nadaljevalo dosedanjo od mednarodne strokovne javnosti kritizirano prakso.« Medtem ko so si nekateri strokovnjaki, podpisani pod to pismo, premislili, ZVKDS vztraja, da rekonstrukcija strehe ni primerna, je dejal generalni konservator ZVKDS Robert Peskar. »Resne dvome o upravičenosti rekonstrukcije je poudarila mednarodna komisija, ki smo jo sklicali leta 2017, v kateri so bili štirje eminentni strokovnjaki in le hrvaški konservator se je zavzemal za rekonstrukcijo strehe.«
Nova rešitev za cerkev ni klasična, ampak polovična in pomična streha. Polovica strehe v skrilu se bo stalno pela nad steno in pokrivala polovico cerkve, pod njo bo še pomična streha, ki jo bodo lahko spustili, da bo pokrila celotno cerkev in jo ščitila. Brez strehe bo ostala Otokarjeva kapela. Nekateri so izpostavili vprašanje varnosti ob močnem vetru, snegu, deževju pa tudi vzdrževanja mehanizma zapiranja in odpiranja. Projektant Rok Žnidaršič je prepričan, da bo dober gospodar mehanizme vzdrževal. »Če pustimo strešno okno v naši dnevni sobi odprto, bomo imeli moker parket. Ampak ta streha je odprta že 180 let in severna stena bo po končani sanaciji v absolutno boljšem stanju, kot je bila vsaj zadnjih sto let.«
Igor Sapač je razočaran, da take okrogle mize ni bilo že pred meseci. »Odkrit in strokoven javni dialog ni bil omogočen. Izbran je bil en projekt na netransparenten način.« Dodal je, da bi za tak spomenik morali imeti mednarodni natečaj. Tega ni bilo, vendar, kot so pojasnili pristojni, tega zakonodaja niti ne zahteva, hkrati bi bilo to nemogoče izpeljati zaradi kratkih rokov za izvedbo obnove, denar je namreč na voljo le še do konca oktobra. Razpravljavci so se strinjali, da vse to kaže tudi na odnos države do kulturne dediščine, spraševali so se, kaj bo takšna obnova pomenila za kartuzijo, ki bi morala biti kraj tišine, ne pa atrakcij. Sapač je dodal: »Ne poznam primerov v Evropi, da bi podobno pomemben spomenik doživel usodo, kot jo trenutno doživlja Žička kartuzija. Apeliram na investitorja obnove, naj nemudoma prekine izvajanje aktivnosti za gradnjo te nadomestne strehe in temeljito premisli, ali je rešitev res primerna za tako eminenten spomenik.«
Žnidaršič je ob tem pristavil: »Kako da tega silnega zanimanja za Žičko kartuzijo ni bilo sredi devetdesetih let, ko so naredili ponaredek večjega dela vhodne cone Žičke kartuzije, ko vidimo danes psevdorekonstruirane stolpe, strehe, fasade, ki niti po fotografijah niso podobne niti primerno izvedene?«
Cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so začeli obnavljati lani. FOTO: ZVKDS
Žička kartuzija je od leta 2015 spomenik državnega pomena, a je kljub izjemnosti v širšem evropskem prostoru dolgo čakala na izdatnejša finančna sredstva za obnovo. Pogodbo je z ministrstvom za kulturo podpisala občina Slovenske Konjice, ki je lastnica objekta in ga tudi upravlja. Pogodba določa, da mora biti objekt zaščiten s streho. Kot je na okrogli mizi ta teden dejala predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU Mija Oter Gorenčič, je večina zgodnjekartuzijanskih cerkva po Evropi zaščitenih s streho, saj to preprečuje nadaljnji propad. V zadnji Umetnostni kroniki je izpostavila kartuzijo Scala Dei v Španiji, kjer so lani za sanacijo namenili 2,4 milijona evrov in bodo cerkev prekrili ter prezentirali veliki križni hodnik, »kar bi bilo nujno tudi v Žičah«.
Notranjost cerkve sv. Janeza Krstnika, ko bo pomična streha, ki bo pokrivala le polovico cerkve, odprta. FOTOVIZUALIZACIJA: Medprostor
Stroka se o strehi prepira že leta. Aprila lani je skupina strokovnjakov poslala zaskrbljeno pismo ministrstvu za kulturo: »Posebej je problematično prekritje cerkve, ki naj bi nadaljevalo dosedanjo od mednarodne strokovne javnosti kritizirano prakso.« Medtem ko so si nekateri strokovnjaki, podpisani pod to pismo, premislili, ZVKDS vztraja, da rekonstrukcija strehe ni primerna, je dejal generalni konservator ZVKDS Robert Peskar. »Resne dvome o upravičenosti rekonstrukcije je poudarila mednarodna komisija, ki smo jo sklicali leta 2017, v kateri so bili štirje eminentni strokovnjaki in le hrvaški konservator se je zavzemal za rekonstrukcijo strehe.«
Odnos države do kulturne dediščine
Nova rešitev za cerkev ni klasična, ampak polovična in pomična streha. Polovica strehe v skrilu se bo stalno pela nad steno in pokrivala polovico cerkve, pod njo bo še pomična streha, ki jo bodo lahko spustili, da bo pokrila celotno cerkev in jo ščitila. Brez strehe bo ostala Otokarjeva kapela. Nekateri so izpostavili vprašanje varnosti ob močnem vetru, snegu, deževju pa tudi vzdrževanja mehanizma zapiranja in odpiranja. Projektant Rok Žnidaršič je prepričan, da bo dober gospodar mehanizme vzdrževal. »Če pustimo strešno okno v naši dnevni sobi odprto, bomo imeli moker parket. Ampak ta streha je odprta že 180 let in severna stena bo po končani sanaciji v absolutno boljšem stanju, kot je bila vsaj zadnjih sto let.«
Notranjost cerkve sv. Janeza Krstnika, ko bo pomična streha zaprta. FOTOVIZUALIZACIJA: Medprostor
Igor Sapač je razočaran, da take okrogle mize ni bilo že pred meseci. »Odkrit in strokoven javni dialog ni bil omogočen. Izbran je bil en projekt na netransparenten način.« Dodal je, da bi za tak spomenik morali imeti mednarodni natečaj. Tega ni bilo, vendar, kot so pojasnili pristojni, tega zakonodaja niti ne zahteva, hkrati bi bilo to nemogoče izpeljati zaradi kratkih rokov za izvedbo obnove, denar je namreč na voljo le še do konca oktobra. Razpravljavci so se strinjali, da vse to kaže tudi na odnos države do kulturne dediščine, spraševali so se, kaj bo takšna obnova pomenila za kartuzijo, ki bi morala biti kraj tišine, ne pa atrakcij. Sapač je dodal: »Ne poznam primerov v Evropi, da bi podobno pomemben spomenik doživel usodo, kot jo trenutno doživlja Žička kartuzija. Apeliram na investitorja obnove, naj nemudoma prekine izvajanje aktivnosti za gradnjo te nadomestne strehe in temeljito premisli, ali je rešitev res primerna za tako eminenten spomenik.«
Žnidaršič je ob tem pristavil: »Kako da tega silnega zanimanja za Žičko kartuzijo ni bilo sredi devetdesetih let, ko so naredili ponaredek večjega dela vhodne cone Žičke kartuzije, ko vidimo danes psevdorekonstruirane stolpe, strehe, fasade, ki niti po fotografijah niso podobne niti primerno izvedene?«
