Odpovedano, prestavljeno, spremenjeno

Razstava o legendarni hrvaški risani seriji o izumitelju, profesorju Balthazarju, ni po naključju postala ena od zanimivih točk v programu Reke, evropske prestolnice kulture. Razstava 51000 Balthazargrad, ki je še do 23. januarja na ogled v tamkajšnjem muzeju moderne in sodobne umetnosti, temelji na tem, da je scenografu Zlatku Boureku ravno vizura Reke rabila kot inspiracija za risanje mesta, v katerem profesor ustvarja.

Nedavno, so sporočili reški organizatorji, je razstava dobila zvočno vodstvo, obiskovalci vseh starosti si lahko s spleta prenesejo aplikacijo in si razstavo ogledajo tako, da na svojem mobilniku sledijo razlagam ob sedmih postajah razstave, tisti, ki tega ne naredijo, pa si lahko v muzeju izposodijo predvajalnik mp3.


 

Pomoč ogroženima projektoma

Na predlog evropske komisije so v evropskem parlamentu sredi decembra izglasovali izredno podaljšanje prestolovanja Reke in Galwaya, v obrazložitvenem memorandumu so v Bruslju zapisali, da so cilji projekta ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi, spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, povečati obseg, raznolikost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno s transnacionalnim sodelovanjem, razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej, okrepiti zmogljivost kulturnega sektorja in njegovih povezav z drugimi sektorji, povečati mednarodno prepoznavnost mest s pomočjo kulture.



Doseganje teh ciljev EPK, povezano z mobilnostjo, potovanji, organizacijo prireditev in udeležbo javnosti, je pandemija covida-19, ki ima hude posledice za izvedbo in pripravo trenutnih in prihodnjih EPK, močno ogrozila:

»Obe EPK 2020 sta morali od marca 2020 preložiti ali odpovedati vse prireditve, ne da bi jasno vedeli, kdaj se bodo razmere normalizirale. V praksi to pomeni, da ne moreta izvajati svojega leta EPK in požeti rezultatov dobro izvedenih priprav. Morebitno podaljšanje kulturnih programov EPK 2020 v leto 2021 ne bi nadomestilo velike izgube, ki sta ju mesti utrpeli, bi pa dodatno in na novo osvetlilo dejavnosti obeh EPK 2020 v prvih mesecih leta 2021. Bili bi tudi dlje deležni pozornosti, ki je povezana z blagovno znamko EPK.«

Evropski parlamentarci so predlog izglasovali z 689 glasovi, kar pomeni, da bodo prestolnice, predvidene za letošnje leto, to so Temišvar (Romunija), Elefsina (Grčija) in Novi Sad (Srbija; od letos bi morala biti vsako tretje leto tretja prestolnica mesto iz države kandidatke ali članice Evropskega gospodarskega prostora), prestavljene v naslednja leta.
 

Precej manjši proračun

Projekt EPK Reka je večinoma financiran iz javnih sredstev mesta in ministrstva za kulturo, manjši del prispeva Primorsko-goranska županija, je za STA povedala direktorica projekta Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Kot je bilo napovedano ob izbruhu pandemije, in v skladu s splošnimi gospodarskimi razmerami so se sredstva bistveno zmanjšala, zato se je seveda skrčil tudi program.

Agencija Hina je že sredi lanskega leta poročala o stališču reškega župana Vojka Obersnela, da se bo projekt prestolnice nadaljeval z manjšim proračunom od predvidenega: namesto 35 milijonov evrov bo mesto prispevalo okrog 22 milijonov, iz državnega proračuna bo namesto 25 prišlo le 10 milijonov, županija pa bo tudi pristavila le polovico načrtovanega, dva milijona.

Do konca aprila bodo vseeno postavili razstavo z zgodnjimi deli avstrijskega slikarja Gustava Klimta, tudi s tistimi, ki jih je leta 1884 naslikal za reško gledališče, pa razstavo neoavantgardistke in pionirke videoumetnosti Nan Hoover, načrtujejo odkritje stalnih umetniških skulptur v sklopu programa Lungomare Art, odprli bodo tudi Hišo otrok, priredili bodo finale programa 27 sosesk, ki povezuje ljudi z otokov, obale in zaledja in je povezan z enakim številom sosesk iz Evrope, v načrtu je tudi uradni program zaprtja reškega prestolovanja.


 

Prazna blagajna

Po besedah Irene Kregar Šegota so reški organizatorji v stiku s kolegi iz Galwaya, kjer so razmere prav tako zelo negotove: v irskem mestu so imeli že na začetku veliko smolo, saj jim je vreme onemogočilo izvedbo uvodne slovesnosti EPK, takoj nato je sledila pandemija in preprečila nadaljevanje programa, zato upajo, da bodo del programa lahko izvedli do maja 2021.

Na Irskem so imeli težave že pred začetkom: po poročanju časnika Irish Times se je projekt pretil sesuti sam vase, saj so že leta 2018 odšli ključni ustvarjalci, zagotovljena je bila le polovica proračuna, vizija projekta pa ni bila razvidna.

Načelnik oddelka za kulturo v reški mestni upravi Ivan Šarar je za Tportal že lani poudaril, da projekt EPK zaradi vpliva pandemije ne bo mogel uresničiti načrtovanih turističnih in gospodarskih rezultatov, bodo pa pomembni njegova dediščina, infrastruktura, začete programske iniciative in know-how.

Analiza projekta, ki jo je v Novem listu lani objavil Davor Mandić, je pokazala, da reški projekt bremenijo velik birokratski aparat, premalo vključenih kreativcev (odpustili so 59 od 70 zaposlenih), iz seznama javnih nabav so bili razvidni tudi astronomski honorarji za svetovanje, ob tem pa je bila mestna blagajna »prazna že pred koronakrizo, mestna blagajna za kulturo pa še bolj.«