Študenti so tudi agenti sprememb

Izobraziti kritično misleče ustvarjalce je eden od ciljev Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Pri tem se ni mogoče izogniti perečemu problemu sodobnega časa: ­podnebnim spremembam. Senat univerze je pred štirimi leti potrdil resolucijo o razglasit­vi podnebnih in okoljskih izrednih razmer ter se priključil globalni pobudi univerz za prehod v brezogljični svet. Doslej jo je sprejelo tisoč univerz in visokošolskih ustanov, ALUO kot prva v Sloveniji.

Akademija kot prostor subverzivnosti

Odločitev je bila naravna. Kot pravi Barbara Predan, prodekanja za razvoj in raziskovanje, so ugotovili, da so podnebne spremembe nekaj, s čimer se morajo začeti ukvarjati, tako na področju oblikovanja kot umetnosti. »Ves čas kritično obravnavamo to, kar se dogaja v družbi, zavedamo se, da tudi mi spreminjamo okolje, predvsem z oblikovanjem. Če bomo čakali, bomo samo del problema in bodo morali drugi reševati probleme. Zato smo se odločili, da bomo proaktivni, da bomo agenti sprememb.«

Tega so se lotili načrtno; deklarirali so podnebne spremembe kot problem ter ustanovili skupino za trajnost, v okviru katere so definirali ključne teme ter si postavili cilje na treh ravneh. Prvi je kurikulum – v učnih načrtih in študijskih programih so povečali obseg trajnostnih vsebin, s čimer si želijo vplivati na okoljsko in podnebno pismenost študentov. Drugo področje je okolje, v katerem delujejo. Skladno z načeli trajnosti poskušajo načrtovati vse obnove, sprejeli so tudi povsem vsakdanje ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa, kot je ukinitev plastičnih lončkov za kavo.

Tretje področje so raziskave: trudijo se, da je premišljen odziv na podnebne razmere vključen tudi v njihovo raziskovalno dejavnost. Pri prijavljanju projektov upoštevajo trajnostne kriterije in se osredotočajo na tiste, ki pozitivno vplivajo na okolje in družbo, je pojasnila sogovornica.

Kot je poudarila, trajnosti ne razumejo le z okoljskega vidika, temveč tudi z družbenega, ki vključuje delo za skupnost, zlasti z najšibkejšimi, ranljivimi skupinami. To že kaže eden od pomembnejših projektov, ki jih je izpostavila, projekt vizualne pismenosti, ki so ga izvajali s skupino slepih in slabovidnih. »Pri tem smo se spraševali, kako jim omogočiti videti svet drugače, ne samo verbalno ali z braillovo pisavo. Pripravili smo vse, od poletnih šol do razstav in delavnic, zdaj izhaja še monografija.«

Prav v tem času se pripravljajo tudi na poletno šolo Zeleni dregljaj, pri kateri sodelujejo s Filozofsko in Pedagoško fakulteto ter Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani. V tem projektu vseživljenjskega učenja sledijo programu Združenih narodov za okolje Green Nudges, katerega cilj je navdušiti 200 milijonov študentov za okolju prijazne navade.