Pet dni, osem umetnikov, šestnajst slik

Od prejšnje nedelje so Križanke sijale v barvah likovne umetnosti. Na Pergolo je prišlo ustvarjat osem domačih in tujih umetnikov udeležencev tradicionalne, letos 22. mednarodne likovne kolonije. Jutri opoldan bodo njihova dela na ogled v Viteški dvorani Križank, pol ure prej pa na Peklenskem dvorišču tudi stvaritve udeležencev male likovne kolonije.

Kolonija, ki je potekala pod selektorskim vodstvom Toma Vrana, je pripeljala v Križanke Mehičana Enriqueja Fuertasa, Američana slovenskih korenin Edwarda Trobca, Franca Duga iz Italije in hrvaškega slikarja Ivana Balaževića. Slovenijo so zastopale umetnice Fulvia Grbac, Valentina Agostini Pregelj, Nina Bric in Sabina Šinko.



Umetnikom se bo ob sklepu kolonije spet pridružil multimedijski umetnik Lado Jakša, pred leti prav tako udeleženec kolonije, z glasbeno-vizualnimi predstavitvami posameznega avtorja in njegovega dela. Slikarje smo obiskali sredi tedna, navdušenja nad prizoriščem niso skrivali.

»Seveda, seveda, zaradi priimka me vsi najprej vprašajo, kako je z mano, kakšna je moja povezava s Slovenijo,« je povedal Edward Trobec, »in ponovim zmeraj isto: družina mojega očeta je iz Polhovega Gradca, materina pa iz Prekmurja. Nisem prvič v Ljubljani, z ženo sva upokojena in sva prišla sem živet, že približno pet let sva tu, naselila sva se v Izoli. Na kolonijo sem prišel z načrtom v roki, malo sem računal tudi na trenutni navdih. Eno sliko sem začel, ne da bi vedel, kaj počnem, a sem čez čas spoznal, da sem izbral barve Primorske: barvo oljk, morja, kakijev in kamna. Drugo sliko je navdihnila Pergola: pomislil sem, da govorimo različne jezike, preskakujemo iz enega v drugega, zato sem si zamislil sliko o jeziku, o jeziku barv.«


 

Magični prostor

Ivan Balažević: »V Križanke sem prispel pripravljen, nisem stavil na trenutni navdih: rad imam Plečnikov opus, tokrat sem prišel v Ljubljano z načrtom, da bi vzpostavil nekakšen kontakt z njegovim delom. Delamo v prostoru, ki ga je on oblikoval, od dveh slik, ki sem ju zastavil tu, na Pergoli, je ena v čast Plečniku. Vanjo sem vključil nekaj detajlov, ki asociirajo na njegovo delo, druga pa je bolj mediteranska, lahko bi rekel arhitekturno intonirana. Tu imam, če lahko dodam, veliko prijateljev in znancev, udeležil sem se tudi drugih kolonij v Sloveniji. Lahko dodam, da vodim Mestno galerijo v Novem Vinodolskem, kjer vsako leto nastopi najmanj en slovenski likovni umetnik.«





Franco Dugo: »Pergola v Križankah se mi zdi izjemno magičen prostor, verjetno bi ga hotel prikazati po svoje, a sem prišel v Ljubljano z zamislijo. Fasciniran sem tudi nad kolonijo, takoj na začetku smo se trdno povezali, žal mi je, da se lahko udeležiš projekta samo enkrat.«



»Tudi sama sem med tistimi, ki so prišli sem z zamislijo, zaradi kratkega trajanja kolonije sem se raje vnaprej pripravila,« je povedala Valentina Agostini Pregelj. »Križanke so s senco pod krošnjami starih dreves odličen kraj za ustvarjanje, svetlobni pogoji pa različni, sama sem se skrila v senco, ker me je nenehno spreminjajoča se svetloba na Pergoli motila. Ker pripravljam diptih, ne bom v zagati, katero od del prepustiti festivalski zbirki – pustila bom obe.«



Z idejo za sliki je prišla v Križanke tudi Sabina Šinko, »sicer bi verjetno le gledala in čakala, da bi se kaj zgodilo, a zgodilo se ne bi nič. Katero delo bom pustila? Ne vem še, obe sta z isto motiviko, razlikujeta se le po barvni lestvici. Ne bo se težko odločiti.«
Mentorica male likovne kolonije Barbara Zonta: »Mala likovna kolonija je v programu festivala vsako leto, traja teden dni, otrokom ponudimo različne delavnice. Letošnja glavna tema je bila zgodba, pripoved, zato smo vsak dan ustvarjali različne like, lutke. Sredi tedna smo naredili lutko iz kamnov, en dan smo izdelovali junake iz filca in stiropora, pravzaprav smo krojili kostume, veselje pred sklepno petkovo razstavo je veliko.«