Umrl je Ivan Stopar, raziskovalec slovenskih gradov
Bil je eden naših najbolj znanih umetnostnih zgodovinarjev. Javnost ga v prvi vrsti pozna kot izvrstnega kastelologa, avtorja številnih knjig o grajski dediščini.
Odpri galerijo
FOTO: Tomi Lombar/Delo
V starosti 89 let je umrl umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stopar, poroča portal MMC. Bil je eden naših najbolj znanih umetnostnih zgodovinarjev, javnost ga pozna predvsem kot kastelologa, preučevalca slovenske grajske kulturne dediščine.
Ob tem se je veliko posvečal dediščini vedut, upodobitev krajev na Slovenskem, deloval pa tudi kot prevajalec literarnih del, predvsem nemških v razponu od romana Simplicius Simplicissimus Hansa Jakoba Christoffla von Grimmelshausna do Kafke.
Rojen je bil 29. aprila leta 1929 v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti iz umetnostne zgodovine doktoriral leta 1976, temeljno kastelološko študijo Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem pa izdal že leto zatem. Leta 1986 je sledila pomembna knjiga Gradovi na Slovenskem, zatem pa še dolga serija topografskih zvezkov Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Kasneje jo je razširil še na osrednjo Slovenijo – izšlo je kar 16 delov –, njegovo delo pa je nadaljeval dr. Igor Sapač, ki je dodal še druge zvezke. Tako ima Slovenija ob nešteto žalostnih grajskih razvalinah vsaj izjemno topografsko serijo o grajski arhitekturi. Edinstveno tudi v širšem merilu.
Ivan Stopar je bil pionirski raziskovalec gradov. Ob prejemu osrednje Cankarjeve nagrade Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva leta 2013 je v intervjuju za Delo o kastelologiji povedal naslednje: »Kastelologijo kot termin sem pravzaprav vpeljal sam. Niti Evropa ga ni poznala, a je zdaj sprejet. Če je sprejet kot oznaka za specifično vejo znotraj stroke, pomeni, da je prišel v zavest. Prej se je o gradovih govorilo le splošno.
Nihče ni govoril o grajski arhitekturi, o njenih umetniških kvalitetah. Pri dvorcih še, pri gradovih – če to ločimo, govorim o gradovih kot utrjenih srednjeveških postojankah – pa ne. Obravnavali so jih v kontekstu fevdalcev in ti vrh vsega niso bili Slovenci. Kastelologija te gradove postavlja ob bok temeljni sakralni arhitekturi. Tudi gradove je namreč odlikovalo to, kar je srednjeveške cerkve. Denimo freske, a tega žal pri nas ni več.«
Ob tem se je veliko posvečal dediščini vedut, upodobitev krajev na Slovenskem, deloval pa tudi kot prevajalec literarnih del, predvsem nemških v razponu od romana Simplicius Simplicissimus Hansa Jakoba Christoffla von Grimmelshausna do Kafke.
Rojen je bil 29. aprila leta 1929 v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti iz umetnostne zgodovine doktoriral leta 1976, temeljno kastelološko študijo Razvoj srednjeveške grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem pa izdal že leto zatem. Leta 1986 je sledila pomembna knjiga Gradovi na Slovenskem, zatem pa še dolga serija topografskih zvezkov Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Kasneje jo je razširil še na osrednjo Slovenijo – izšlo je kar 16 delov –, njegovo delo pa je nadaljeval dr. Igor Sapač, ki je dodal še druge zvezke. Tako ima Slovenija ob nešteto žalostnih grajskih razvalinah vsaj izjemno topografsko serijo o grajski arhitekturi. Edinstveno tudi v širšem merilu.
Preberite še:
Ivan Stopar - Zakaj ne bi imeli gradu Sneguljčice!
Ivan Stopar - Zakaj ne bi imeli gradu Sneguljčice!
FOTO: Blaž Samec/Delo
Ivan Stopar je bil pionirski raziskovalec gradov. Ob prejemu osrednje Cankarjeve nagrade Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva leta 2013 je v intervjuju za Delo o kastelologiji povedal naslednje: »Kastelologijo kot termin sem pravzaprav vpeljal sam. Niti Evropa ga ni poznala, a je zdaj sprejet. Če je sprejet kot oznaka za specifično vejo znotraj stroke, pomeni, da je prišel v zavest. Prej se je o gradovih govorilo le splošno.
Nihče ni govoril o grajski arhitekturi, o njenih umetniških kvalitetah. Pri dvorcih še, pri gradovih – če to ločimo, govorim o gradovih kot utrjenih srednjeveških postojankah – pa ne. Obravnavali so jih v kontekstu fevdalcev in ti vrh vsega niso bili Slovenci. Kastelologija te gradove postavlja ob bok temeljni sakralni arhitekturi. Tudi gradove je namreč odlikovalo to, kar je srednjeveške cerkve. Denimo freske, a tega žal pri nas ni več.«
