Jankovićev odziv na očitke o zastrupljanju Moravške doline

Moravški župan Balažic je prepričan, da je odloženi in zakopani pepel iz TE-TOL rakotvoren in nizko radioaktiven.
Fotografija: Milan Balažic, župan občine Moravče, je ogorčen zaradi izjav ljubljanskega župana Zorana Jankovića glede ogrevanja v prestolnici. FOTO: Bojan Rajšek
Odpri galerijo
Milan Balažic, župan občine Moravče, je ogorčen zaradi izjav ljubljanskega župana Zorana Jankovića glede ogrevanja v prestolnici. FOTO: Bojan Rajšek

V Moravčah je precej prahu dvignila nedavna izjava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo Ljubljana na toplem, saj da so zaloge premoga zadostne. Moravški župan Milan Balažic pa je protestiral proti takemu brezsramnemu Jankovićevemu načrtu, češ da nevarni pepel za zdravje ljudi iz ljubljanske termoelektrarne odlagajo prav v Moravški dolini. Na MOL odgovarjajo, da pepel ni nevaren odpadek.

Ljubljanski župan Zoran Janković je razburil z izjavo, da je na poti v prestolnico ladja z okoli 145.000 tonami premoga, pepel  pa po mnenju moravškega župana Balažica konča v njegovi občini. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljanski župan Zoran Janković je razburil z izjavo, da je na poti v prestolnico ladja z okoli 145.000 tonami premoga, pepel  pa po mnenju moravškega župana Balažica konča v njegovi občini. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Prebivalci naše prestolnice morajo vedeti, da se pozimi grejejo na račun uničevanja Moravške doline in zdravja njenih ljudi,« je bil oster Balažic, saj se okoli 6500 ton elektrofiltrskega pepela, ki ostane od gorenja premoga, odlaga in zakoplje prav na deponiji podjetja Termit v Moravški dolini. Balažic je prepričan, da je odpadek rakotvoren in nizko radioaktiven, predvsem pa ga tvorijo strupene težke kovine. Te snovi se skupaj z dežjem izcejajo v površinske vode, izpirajo v podtalnico, zastrupljajo tla, se v obliki nanodelcev širijo po zračnem prostoru. Zaradi vsega tega se vsako leto bolj uničuje ena najlepših predalpskih dolin, njena narava in živali. Predvsem pa za rakom zbolevajo ljudje, ki živijo v neposredni bližini deponije, je prepričan prvi mož moravške občine.


»Državljani prvega reda, Ljubljančani, so tako na toplem, ljubljanski župan se znebi nevarnega odpadka, država pa ne stori prav nič, da bi enkrat dokončno preprečila zastrupljanje moravških ljudi, saj so to državljani drugega reda,« je zapisal Balažic.


Po njegovem mnenju so inšpekcije neučinkovite, zastrupljanje naj bi bilo v skladu z zakonom, slovenska sodišča pa so nesposobna soditi v razumnem roku, zato je ljubljanskega župana Jankovića obvestil, da imajo njegovega neodgovornega delovanja dovolj. Zato namerava primer prenesti na ustrezna evropska sodišča. Naj sramota zadene župana prestolnice države, ki se hvali s svojo zeleno podobo, za katero se skrivajo strupene rane, ki jih je s soglasjem prav te politike ustvaril umazani kapital, je bil s kritiko neizprosen Balažic.

V družbi Termit so letos sprejeli že okoli tri tisoč ton pepela iz ljubljanske toplarne. FOTO: Bojan Rajšek
V družbi Termit so letos sprejeli že okoli tri tisoč ton pepela iz ljubljanske toplarne. FOTO: Bojan Rajšek

Pepel in žlindra nista nevarna

Vprašanja smo naslovili na župana Jankovića, a so nam v dogovoru z županom odgovorili iz Energetike Ljubljana. Prepričani so, da njihov pepel iz enote TE-TOL, kjer za proizvodnjo toplote in elektrike uporabljajo premog, ni strupen odpadek. Analize pepela in žlindre, ki jih morajo izvajati skladno z zahtevami zakonodaje, že vrsto let dokazujejo, da se njihov stranski proizvod uvršča med nenevarne odpadke.

Pepel in žlindra se po mednarodnih smernicah o odpadkih in predelanih snoveh uporabljata za različne namene, gradbene kompozite, in sicer za proizvodnjo cementa, cementnega klinkerja in malte, za nasipe in konstrukcijsko polnilo, stabilizacijo mehkih tal, spodnji cestni ustroj in kot mineralno polnilo v asfaltnem betonu. Energetika Ljubljana je pepel in žlindro v februarju leta 2020 registrirala tudi po uredbi.

Registracija je vključevala različne analize odpadka, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da pepel in žlindra nista nevarna in se ju lahko uporablja za izdelavo različnih gradbenih kompozitov. Lani so moravški družbi Termit predali skoraj 6500 ton pepela, letos pa približno tri tisoč ton. Z omenjeno družbo imajo, kot pravijo, sklenjen sporazum do konca januarja.

Na Energetiki dodajajo, da v ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki vsako leto sprejmejo tisoč ton moravških smeti ter da Balažicu župan Janković tega nikoli ni očital, bi mu pa to lahko očitali prebivalci Ljubljane. V Mestni občini Ljubljana pa se zavedajo, da so odpadki pereč problem celotne družbe, regije in države, zato k njegovemu reševanju pristopajo celostno in z miselnostjo, da za svoje, slovenske odpadke poskrbimo sami, znotraj naših meja, pa čeprav se zdi, da gre kdaj v smeri »vi za naše, mi za vaše«.

Komentarji: