Ko topli obrok ni samoumeven
Četrtina vseh v ljubljanske šole vpisanih otrok prejema brezplačno kosilo zaradi nizkih dohodkov staršev.
Odpri galerijo
Četrtina otrok je zaradi nizkih prihodkov staršev upravičena do brezplačnega kosila v šolah. Foto Voranc Vogel
Ko so se med karanteno zaprli vrtci in šole, se je pokazalo, kako pomembni so ti tudi pri zagotavljanju toplih obrokov. Ko teh ni bilo, so se v mnogih družinah znašli v stiski. Podatki za državo – in podobno je v glavnem mestu – kažejo, da je četrtina otrok upravičena do brezplačnega kosila v šolah. To pomeni, da povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana ne presega 380 evrov.
Na osnovni šoli Danile Kumar, ki je bila med epidemijo ena tistih, v katerih so pripravljali brezplačna kosila, vozniki LPP pa so jih razvažali po mestu, je približno tretjina vseh vpisanih otrok upravičena do subvencionirane malice in nekaj manj kot petina do subvencioniranega šolskega kosila. To pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana ne presega 382,82 evra. »Število učencev, ki so do subvencioniranih obrokov upravičeni, se z leti povečuje, na naši šoli se je od lani povečalo za približno štiri odstotke,« pravijo na ljubljanski šoli.
Na občini ne vodijo evidence prejemnikov brezplačnih kosil v glavnem mestu, saj za to nimajo zakonske podlage, podatki ministrstva za šolstvo pa kažejo, da je v lanskem šolskem letu od 184.000 učencev subvencionirano malico prejemalo 104.000 učencev, kar je več kot polovica. Subvencionirano kosilo je prejemalo nekaj več kot 26 odstotkov vseh. »Ocena ravnateljev je tudi za ljubljanske osnovne šole v teh okvirnih deležih, pri tem pa nekatere izstopajo po bistveno večjih deležih otrok iz socialno ogroženih družin, saj brezplačna kosila v njih prejema več kot 50 odstotkov vseh učencev,« pravijo na občinskem oddelku za vzgojo in izobraževanje. »Tako smo prav iz teh šol dobili prošnje za večje število otrok, za katere je MOL v času razglašene epidemije in zaprtih šol tudi zagotavljala brezplačne tople obroke.«
Na MOL sicer ocenjujejo, da je pod mejo nujne socialne pomoči poleg 350 otrok, ki so brezplačno v vrtcih, še približno pet do šest tisoč ali četrtina vseh v šole vpisanih otrok, ki prejemajo brezplačno kosilo zaradi izjemno nizkih dohodkov staršev.
Pri Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje, na katero se obračajo družine tudi po pomoč v hrani, so to samo med epidemijo razdelili med skoraj 800 družin v glavnem mestu in njegovi bližnji okolici. »V času izrednih ukrepov so se na nas obračale družine, v katerih so bili starši zaposleni, vendar so bili njihovi dohodki tako nizki, da so komaj zadoščali za sprotne življenjske stroške. Ko so šole in vrtci zaprli svoja vrata, se je potreba po hrani tako povečala, da starši z najnižjimi prihodki niso imeli dovolj denarja zanjo,« je opozorila Anita Ogulin. »V prizadevanju za preskrbo in celostno podporo družinam smo ugotovili, da čeprav živimo v razviti družbi in socialni državi, je v nepredvidljivih okoliščinah še vedno posameznikov prvi izziv, kako si zagotoviti urejeno prehrano. Poleg tega se je v tem času pokazala resnična slika, koliko ljudi v Sloveniji živi tik nad robom revščine, brez kakršnih koli denarnih rezerv.«
Na osnovni šoli Danile Kumar, ki je bila med epidemijo ena tistih, v katerih so pripravljali brezplačna kosila, vozniki LPP pa so jih razvažali po mestu, je približno tretjina vseh vpisanih otrok upravičena do subvencionirane malice in nekaj manj kot petina do subvencioniranega šolskega kosila. To pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na posameznega družinskega člana ne presega 382,82 evra. »Število učencev, ki so do subvencioniranih obrokov upravičeni, se z leti povečuje, na naši šoli se je od lani povečalo za približno štiri odstotke,« pravijo na ljubljanski šoli.
Na občini ne vodijo evidence prejemnikov brezplačnih kosil v glavnem mestu, saj za to nimajo zakonske podlage, podatki ministrstva za šolstvo pa kažejo, da je v lanskem šolskem letu od 184.000 učencev subvencionirano malico prejemalo 104.000 učencev, kar je več kot polovica. Subvencionirano kosilo je prejemalo nekaj več kot 26 odstotkov vseh. »Ocena ravnateljev je tudi za ljubljanske osnovne šole v teh okvirnih deležih, pri tem pa nekatere izstopajo po bistveno večjih deležih otrok iz socialno ogroženih družin, saj brezplačna kosila v njih prejema več kot 50 odstotkov vseh učencev,« pravijo na občinskem oddelku za vzgojo in izobraževanje. »Tako smo prav iz teh šol dobili prošnje za večje število otrok, za katere je MOL v času razglašene epidemije in zaprtih šol tudi zagotavljala brezplačne tople obroke.«
Na MOL sicer ocenjujejo, da je pod mejo nujne socialne pomoči poleg 350 otrok, ki so brezplačno v vrtcih, še približno pet do šest tisoč ali četrtina vseh v šole vpisanih otrok, ki prejemajo brezplačno kosilo zaradi izjemno nizkih dohodkov staršev.
Resnična slika
Pri Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje, na katero se obračajo družine tudi po pomoč v hrani, so to samo med epidemijo razdelili med skoraj 800 družin v glavnem mestu in njegovi bližnji okolici. »V času izrednih ukrepov so se na nas obračale družine, v katerih so bili starši zaposleni, vendar so bili njihovi dohodki tako nizki, da so komaj zadoščali za sprotne življenjske stroške. Ko so šole in vrtci zaprli svoja vrata, se je potreba po hrani tako povečala, da starši z najnižjimi prihodki niso imeli dovolj denarja zanjo,« je opozorila Anita Ogulin. »V prizadevanju za preskrbo in celostno podporo družinam smo ugotovili, da čeprav živimo v razviti družbi in socialni državi, je v nepredvidljivih okoliščinah še vedno posameznikov prvi izziv, kako si zagotoviti urejeno prehrano. Poleg tega se je v tem času pokazala resnična slika, koliko ljudi v Sloveniji živi tik nad robom revščine, brez kakršnih koli denarnih rezerv.«
