Krajani v Zaborštu proti pozidavi
Podjetje bi ob Krumperški ulici gradilo logistični center za tovornjake, krajani pa na zelenem pasu ob cesti nočejo nobene novogradnje več.
Odpri galerijo
Protest krajanov Zaboršta proti predvideni izgradnji trgovskega centra FOTO: Jože Suhadolnik
»Nočemo tovornjakov«, »Zaboršt noče tehničnih pregledov«, »Svetniki LTD – sramota za Domžale«, »Dovolj je trgovskih centrov«. To je le nekaj zapisov s plakatov, ki so jih ob protestnem shodu proti pozidavi dva hektara velikega travnika ob Krumperški ulici v ponedeljek popoldne izobesili pripadniki Civilne iniciative Zaboršt Domžale.
Shod, ki se ga je udeležilo približno 40 krajanov Zaboršta, od občinskih funkcionarjev pa le predsednik krajevne skupnosti Slavka Šlandra Marjan Ravnikar in občinski svetnik iz Zaboršta Roman Lenassi (NSi), je omenjena iniciativa izvedla zato, ker je občinski svet na junijski seji kljub nasprotovanju krajanov, podkrepljenemu s 140 podpisi, potrdil osnutek zazidave velikega travnika med Ihansko cesto, Krumperško ulico in avtocesto.
Ivan Pšag, ki je v imenu iniciative domžalske svetnike zaman prepričeval, naj ne dovolijo, da skupina Logo tam umesti cono, v kateri bi bili velik trgovski center, objekt z avtopralnico in tehničnimi pregledi za avte in tovornjake ter manjši poslovni objekt, je tako izpolnil obljubo, da bodo v boju proti temu načrtu pozidave uporabili vsa sredstva.
V nagovoru sokrajanov je Pšag dejal, da jim je dovolj tega, da drugi odločajo o njihovem življenju, življenjskem okolju, zdravju in nepremičninah ter da jim hočejo vsiliti »umazane dejavnosti« praktično tik ob stanovanjskem naselju. Občini je očital, da sta bila do zdaj pripravljena že dva predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta za Zaboršt in da se je o zadevi začelo javno razpravljati šele, ko so že bili narejeni projekti in pripravljen osnutek OPPN. Pred tem pa da nihče ni nikoli nič vprašal prebivalcev Zaboršta.
Domžalskemu županu Toniju Dragarju, ki ga je ena od krajank povabila na shod, a je dobila odgovor, da je do 16. avgusta na dopustu, je Pšag očital, da ta vsakomur, ki ima denar in pride do njega, dovoli, da zida, kjer hoče in kar hoče. In to ne glede na hotenja tamkajšnjih prebivalcev. Razočaran je tudi nad odnosom občinskih svetnikov, ki bi po njegovem morali zastopati krajane, ki so jih izvolili, ne pa da delajo proti njim. In dodal, da »se vidi, kdo je lokalni šerif«. Prepričan je, da je to treba spremeniti. Ker so lokalne volitve pred vrati, jih je javno pozval, naj takih svetnikov in župana ne volijo več.
Prebivalce Zaboršta je zatem nagovoril, naj si na KS Slavka Šlandra dobro ogledajo že razgrnjeni elaborat predvidene pozidave, da se množično udeležijo javne obravnave osnutka OPPN, ki bo 12. septembra v domžalski knjižnici, hkrati pa da občino do konca septembra zasujejo s protipredlogi in pripombami. Nanje bo namreč morala odgovoriti argumentirano.
Pšag meni, da bo imela občina pri spreminjanju zelenega pasu v Zaborštu med veterino, Kopališko ulico, Ihansko cesto in Krumperško ulico v logistično in trgovsko cono obilo težav, saj je bil ta doslej predviden za stanovanjsko gradnjo. Še leta 2014 je tam nekdanji investitor in lastnik zemljišča Ceeref načrtoval gradnjo stanovanj, potem pa od nje odstopil in zemljo prodal podjetju Logo. Novi kupec se je letos lotil umeščanja novega načrta pozidave, a je ta po preglasovanju na seji sveta šele 21. junija dobil potrebno večino za nadaljnjo razpravo kot osnutek OPPN Brinje.
Predsednik KS Slavka Šlandra Marjan Ravnikar je krajanom povedal, da so na krajevni skupnosti sicer obravnavali predlog sprememb pozidave opisanega dela Zaboršta, a da ga ne podpirajo. Hočejo »pametno« rešitev brez dodatnega onesnaževanja, predvsem pa tako, ki bo sprejemljiva tudi za krajane, ne le za trenutnega lastnika travnika.
Roman Lenassi, ki tudi sam stanuje v Zaborštu, je sokrajanom razložil, da je treba postopek umeščanja Logove cone ustaviti še pred glasovanjem o predlogu OPPN. To pomeni, da je treba na občino nasloviti 500 vprašanj, na katere bo morala dati 500 odgovorov z utemeljitvijo, zakaj pobuda je ali ni sprejemljiva. Občinsko upravo bi to morda vendarle prepričalo, da OPPN sploh ni primeren za nadaljnjo obravnavo na občinskem svetu in bi ga pod težo argumentov celo umaknila.
Na protestnem shodu smo slišali tudi več pripomb krajanov Zaboršta. Tisti, ki stanujejo bliže avtocesti Ljubljana–Celje, so povedali, da že zdaj trpijo zaradi hrupa vozil s te najprometnejše ceste v občini, saj protihrupna ograja ni učinkovita. Hrup in izpusti avtov in tovornjakov so že zdaj neznosni tudi za tiste, ki imajo hiše v bližini Ihanske ceste, ena od stanovalk, ki jo ima v neposredni bližini servisa Škerjanec, pa je opozorila, da je okoli servisa že zdaj gost avtomobilski promet, da je parkirišče začasno uskladiščenih novih in starih vozil vse večje, še hujši pa da je njegov sosed. Podjetje Preza ima namreč tam veliko stavbo, kamor po preozki cesti prihajajo težki tovornjaki in polpriklopniki ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Madžarske in celo Portugalske. Tam sta že nekaj let mehanična delavnica in pralnica zanje, podjetje pa se ukvarja tudi s prevozi razsutega tovora. Tovornjaki močno ovirajo promet, ogrožajo šolarje, v preozkem križišču z glavno cesto pa ob zavijanju nanjo ali z nje povzročajo celo občasne zastoje. Moti jih še močna nočna osvetlitev, ki ni usmerjena le na objekt, temveč jim premočne luči svetijo tudi v spalnice.
Večina navzočih je dala vedeti, da si želijo, da bi zdajšnja travnik in njiva s koruzo ostala zeleni oazi, nekaj pa bi jih toleriralo kvečjemu nizko in redko individualno stanovanjsko zidavo. Menijo, da je območje že dovolj pozidano in da potrebuje kvečjemu boljšo infrastrukturo. Hiše namreč še vedno nimajo kanalizacije (sprašujejo se, kam odtekajo velike količine vode iz Prezine pralnice tovornjakov), do nekaterih pa vodi celo makadamska cesta. Zato pravijo, naj jim občina zgradi vso komunalno infrastrukturo, na delih Krumperške ulice pa razširi cesto in uredi vsaj en pločnik, če že ne obojestranskega.
Občini Domžale pa so predlagali, naj vse umazane dejavnosti, kar so zanje tudi pralnice tovornjakov, črpalka motornih goriv in logistične dejavnosti, umakne na drugo stran avtoceste pri ihanskih skakalnicah ali pa v predvideno industrijsko cono v Želodniku. Tam bi bilo tudi dovolj prostora za parkiranje tovornjakov, blizu pa ni niti hiš.
Shod, ki se ga je udeležilo približno 40 krajanov Zaboršta, od občinskih funkcionarjev pa le predsednik krajevne skupnosti Slavka Šlandra Marjan Ravnikar in občinski svetnik iz Zaboršta Roman Lenassi (NSi), je omenjena iniciativa izvedla zato, ker je občinski svet na junijski seji kljub nasprotovanju krajanov, podkrepljenemu s 140 podpisi, potrdil osnutek zazidave velikega travnika med Ihansko cesto, Krumperško ulico in avtocesto.
Nočejo »umazane dejavnosti«
Ivan Pšag, ki je v imenu iniciative domžalske svetnike zaman prepričeval, naj ne dovolijo, da skupina Logo tam umesti cono, v kateri bi bili velik trgovski center, objekt z avtopralnico in tehničnimi pregledi za avte in tovornjake ter manjši poslovni objekt, je tako izpolnil obljubo, da bodo v boju proti temu načrtu pozidave uporabili vsa sredstva.
V nagovoru sokrajanov je Pšag dejal, da jim je dovolj tega, da drugi odločajo o njihovem življenju, življenjskem okolju, zdravju in nepremičninah ter da jim hočejo vsiliti »umazane dejavnosti« praktično tik ob stanovanjskem naselju. Občini je očital, da sta bila do zdaj pripravljena že dva predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta za Zaboršt in da se je o zadevi začelo javno razpravljati šele, ko so že bili narejeni projekti in pripravljen osnutek OPPN. Pred tem pa da nihče ni nikoli nič vprašal prebivalcev Zaboršta.
Domžalskemu županu Toniju Dragarju, ki ga je ena od krajank povabila na shod, a je dobila odgovor, da je do 16. avgusta na dopustu, je Pšag očital, da ta vsakomur, ki ima denar in pride do njega, dovoli, da zida, kjer hoče in kar hoče. In to ne glede na hotenja tamkajšnjih prebivalcev. Razočaran je tudi nad odnosom občinskih svetnikov, ki bi po njegovem morali zastopati krajane, ki so jih izvolili, ne pa da delajo proti njim. In dodal, da »se vidi, kdo je lokalni šerif«. Prepričan je, da je to treba spremeniti. Ker so lokalne volitve pred vrati, jih je javno pozval, naj takih svetnikov in župana ne volijo več.
Prebivalce Zaboršta je zatem nagovoril, naj si na KS Slavka Šlandra dobro ogledajo že razgrnjeni elaborat predvidene pozidave, da se množično udeležijo javne obravnave osnutka OPPN, ki bo 12. septembra v domžalski knjižnici, hkrati pa da občino do konca septembra zasujejo s protipredlogi in pripombami. Nanje bo namreč morala odgovoriti argumentirano.
Pšag meni, da bo imela občina pri spreminjanju zelenega pasu v Zaborštu med veterino, Kopališko ulico, Ihansko cesto in Krumperško ulico v logistično in trgovsko cono obilo težav, saj je bil ta doslej predviden za stanovanjsko gradnjo. Še leta 2014 je tam nekdanji investitor in lastnik zemljišča Ceeref načrtoval gradnjo stanovanj, potem pa od nje odstopil in zemljo prodal podjetju Logo. Novi kupec se je letos lotil umeščanja novega načrta pozidave, a je ta po preglasovanju na seji sveta šele 21. junija dobil potrebno večino za nadaljnjo razpravo kot osnutek OPPN Brinje.
KS podpira krajane
Predsednik KS Slavka Šlandra Marjan Ravnikar je krajanom povedal, da so na krajevni skupnosti sicer obravnavali predlog sprememb pozidave opisanega dela Zaboršta, a da ga ne podpirajo. Hočejo »pametno« rešitev brez dodatnega onesnaževanja, predvsem pa tako, ki bo sprejemljiva tudi za krajane, ne le za trenutnega lastnika travnika.
Petsto vprašanj za občino
Roman Lenassi, ki tudi sam stanuje v Zaborštu, je sokrajanom razložil, da je treba postopek umeščanja Logove cone ustaviti še pred glasovanjem o predlogu OPPN. To pomeni, da je treba na občino nasloviti 500 vprašanj, na katere bo morala dati 500 odgovorov z utemeljitvijo, zakaj pobuda je ali ni sprejemljiva. Občinsko upravo bi to morda vendarle prepričalo, da OPPN sploh ni primeren za nadaljnjo obravnavo na občinskem svetu in bi ga pod težo argumentov celo umaknila.
Protihrupna ograja neučinkovita
Na protestnem shodu smo slišali tudi več pripomb krajanov Zaboršta. Tisti, ki stanujejo bliže avtocesti Ljubljana–Celje, so povedali, da že zdaj trpijo zaradi hrupa vozil s te najprometnejše ceste v občini, saj protihrupna ograja ni učinkovita. Hrup in izpusti avtov in tovornjakov so že zdaj neznosni tudi za tiste, ki imajo hiše v bližini Ihanske ceste, ena od stanovalk, ki jo ima v neposredni bližini servisa Škerjanec, pa je opozorila, da je okoli servisa že zdaj gost avtomobilski promet, da je parkirišče začasno uskladiščenih novih in starih vozil vse večje, še hujši pa da je njegov sosed. Podjetje Preza ima namreč tam veliko stavbo, kamor po preozki cesti prihajajo težki tovornjaki in polpriklopniki ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Madžarske in celo Portugalske. Tam sta že nekaj let mehanična delavnica in pralnica zanje, podjetje pa se ukvarja tudi s prevozi razsutega tovora. Tovornjaki močno ovirajo promet, ogrožajo šolarje, v preozkem križišču z glavno cesto pa ob zavijanju nanjo ali z nje povzročajo celo občasne zastoje. Moti jih še močna nočna osvetlitev, ki ni usmerjena le na objekt, temveč jim premočne luči svetijo tudi v spalnice.
Za zeleno oazo
Večina navzočih je dala vedeti, da si želijo, da bi zdajšnja travnik in njiva s koruzo ostala zeleni oazi, nekaj pa bi jih toleriralo kvečjemu nizko in redko individualno stanovanjsko zidavo. Menijo, da je območje že dovolj pozidano in da potrebuje kvečjemu boljšo infrastrukturo. Hiše namreč še vedno nimajo kanalizacije (sprašujejo se, kam odtekajo velike količine vode iz Prezine pralnice tovornjakov), do nekaterih pa vodi celo makadamska cesta. Zato pravijo, naj jim občina zgradi vso komunalno infrastrukturo, na delih Krumperške ulice pa razširi cesto in uredi vsaj en pločnik, če že ne obojestranskega.
Občini Domžale pa so predlagali, naj vse umazane dejavnosti, kar so zanje tudi pralnice tovornjakov, črpalka motornih goriv in logistične dejavnosti, umakne na drugo stran avtoceste pri ihanskih skakalnicah ali pa v predvideno industrijsko cono v Želodniku. Tam bi bilo tudi dovolj prostora za parkiranje tovornjakov, blizu pa ni niti hiš.
