Kulisa dvorca zamenjava za mega projekt

Volčji Potok – Pomanjkanje finančnih sredstev zaradi epidemije koronavirusa je vodstvo javnega zavoda Arboretum prisililo, da se je odpovedalo postavitvi med vojno porušenega Souvanovega dvorca v vrednosti več kot dva milijona evrov. Zdaj so se ogreli za postavitev začasne trdne kulise dvorca, ki bo cenejša naložba. Arhitekturno rešitev bo izdelala Maruša Zorec, ki se ukvarja s projektiranjem objektov, predvsem s področja varovane kulturne dediščine.

»Pripravlja se načrt za postavitev začasne trdne kulise Souvanovega dvorca. V objektu bosta razgledna ploščad in Souvanov paviljon. Vrednost naložbe in tudi material, iz katerega bo objekt izdelan, bosta znana, ko bodo končani načrti. Postavitev bo začasna, saj nimamo dovolj sredstev, da bi lahko razmišljali o drugih rešitvah,« je povedal Aleš Ocepek, direktor Arboretuma.



Objekt bo postavljen na mestu, kjer v največjem parku in nasadu dreves ter grmovnic v državi zdaj stoji veliko platno s fotografijo nekdanjega Souvanovega dvorca. Po vnovičnem odprtju Arboretuma 20. aprila do sredi junija je park obiskalo 49.543 ljudi, v enakem obdobju lani pa so jih našteli dobrih 70.000.

Staro je treba spoštovati in razumeti

»Glede na spopadanje s posledicami epidemije in zmanjšanje proračunskih sredstev za investicije, ideja o rekonstrukciji dvorca ni realna. Zaenkrat bo v parku, tako kot doslej, stala le kulisa s historično pozicijo in podobo dvorca, ki ustvarja dominanto vlogo v parkovni zasnovi,« pojasnjuje Darja Pergovnik, konservatorska svetnica na ljubljanski območni enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine.»Staro ima svojo govorico, ki jo je treba razumeti.



Zato je potrebna občutljivost, da to staro ne le spoštuješ, ampak tudi razumeš,« so znane besede arhitektke in profesorica Maruše Zorec, ki jih je izrekla pred dvema letoma, ko je prejela platinasti svinčnik, nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Nagrado je dobila za obsežen opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture.



Za Delo je Zorčeva povedala, da nameravajo pred gradnjo dvorca najprej narediti preizkus mogoče postavitve, pri tem pa gre za zelo zahtevno strokovno vprašanje. »Najprej nameravamo izdelati idejno zasnovo, kako v 21. stoletju sploh postaviti dvorec, ki je bil zgrajen pred tremi stoletji. Treba je vedeti, da so danes rekonstrukcije prepovedane. Potreben je premislek, kako objekt postaviti, da bo jasno razvidno, da gre za njegovo postavitev v današnjem času in da hkrati nekaj sporoča. To pa ni preprosta naloga,« je povedala Zorčeva. Hkrati je napovedala, da bo idejna zasnova tega zelo kompleksnega projekta predvidoma izdelana do konca leta.

Francoskemu vrtu manjka dvorec

Posestvo Volčji Potok je leta 1882 kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan, ki je zaslužen za ohranitev ostankov starega gradu, za preureditev dvorca in urejanje parka pred njim. Pred dvorcem je bila po letu 1918 urejena vrtno-arhitekturna zasnova, zato je ta del parka do danes ohranil ime »francoski vrt«. Leta 1944 je bil vsaj 300 let star dvorec izropan in požgan, posestvo s parkom pa kasneje nacionalizirano. Veliko zaslug za ohranitev, razvoj in sedanjo podobo Arboretuma ima agronom in dendrolog Ciril Jeglič, ki je bil pionir krajinske arhitekture v Sloveniji.



Zavzemal se je za obnovo dvorca, zaradi katerega sta francoski park pred njim in Arboretum v nadaljevanju sploh nastala. Jeglič je izdelal ureditveni načrt, v katerem je bil park zasnovan tako, da je ohranil najstarejši formalno zasnovani del v osi nekdanjega dvorca. Park z dvorcem bi bil tako formalno in programsko dopolnjen z arhitekturno dominanto, ki ustvarja identiteto parka. Po dolgih letih bi prezentacija ostalin starega gradu na hribu in gradnja dvorca v parku spet dobili prevladujočo vlogo v prostoru, za katero se je prizadeval že Ferdinand Souvan. Toda pomanjkanje sredstev zaradi epidemije koronavirusa je vodstvu Arboretuma prekrižalo načrte o gradnji porušenega dvorca, zato so se zdaj odločili za postavitev začasne trdne kulise.