Najlepši blok v mestu: doseganje kriterijev (pre)veliko finančno breme
Tretje leto zapored na MOL iščejo najlepši blok. Da ga je mogoče uvrstiti na kandidatno listo, mora izpolnjevati nekatere pogoje.
Odpri galerijo
Za naj blok je bil leta 2017 izbran blok na Smoletovi 12, 12 a in 12 b. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na občini tretje leto zapored organizirajo akcijo Naj blok, v okviru katere izbirajo najlepšo večstanovanjsko hišo v mestu. Med kriteriji za prijavo sta med drugim njena urejenost in urejenost zunanje okolice. Da akcija nakazuje, kako mestna oblast razume kakovost bivanja, meni prostorski sociolog Klemen Ploštajner.
Potem ko so za ljubljanski naj blok pred dvema letoma izbrali zeleno stolpnico v Topniški ulici, so naziv naj blok lani podelili večstanovanjski stavbi v Smoletovi ulici za Bežigradom. »Lepa pohvala za naša prizadevanja,« pravi tamkajšnja stanovalka Tina Čuček. »Nenazadnje delamo za blok, v katerem živimo,« dodaja članica nadzornega odbora v bloku, ki ima danes novo pročelje in streho, izolirana okna, poenotene nadstreške in prenovljena dvigala.
Pred štirimi leti in še preden so na občini zagnali akcijo zbiranja najlepšega bloka, so se prebivalci v Smoletovi odločili, da njihova večstanovanjska hiša s tremi vhodi potrebuje prenovo. »Balkoni in fasada so se rušili, blok praktično ni bil obnovljen od 60. let, ko je bil zgrajen,« se Čučkova spominja stanja pred prenovo. Nekaj stanovalcev se je povezalo in prevzelo vodenje nadzornega odbora. Tako so pripravili popis del, vodili usklajevanje v bloku, izbirali ponudbe in se odločali o izvajalcih. Na novo je bilo treba urediti tudi sodelovanje z upravnikom. »Organizirali smo tudi delovno akcijo, na kateri smo sami prenovili ograjo pred blokom. To je bila hkrati priložnost, da se sosedi bolje spoznamo,« pripoveduje Čučkova.
Ena večjih težav pa je bila po njenem, kako priti do denarja. »Ker v bloku živijo ljudje z nizkimi pokojninami, je bilo treba najti način, kako se izogniti plačilu v enem znesku.« Odločili so se, da ne bodo najemali kredita, ampak so dvignili mesečni prispevek v rezervni sklad za evro za kvadratni meter. »To ni malo denarja, je pa veliko lažje tako prispevati dve ali tri leta, kot plačati v enkratnem znesku,« nadaljuje Čučkova. In ker so stanovalci sami bedeli nad izbiro izvajalca in nadzirali potek del, kot pa da bi to povsem prepustili upravniku, so samo pri obnovi fasade privarčevali nekaj deset tisoč evrov. »In če imate ljudi, ki to razumejo kot skupno dobro, se da.«
Da želijo z akcijo za najlepši blok spodbujati stanovalce, »da po svojih možnostih pripomorejo k temu, da bo njihov blok zrcalo čistega, urejenega in do okolja prijaznega sobivanja«, poudarjajo na ljubljanski občini. Tam od leta 2016, ko so akcijo izvedli prvič, deluje tudi delovna skupina za naj blok, ki zbira in odloča o predlogih četrtnih skupnosti. Najlepšega nato razglasijo dobrega pol leta pozneje v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano.
Da pa je blok tudi mogoče uvrstiti na kandidatno listo, mora izpolnjevati nekatere pogoje. Med drugim mora biti stavba z najmanj desetimi stanovanjskimi enotami obnovljena, energetsko učinkovita z veljavno energetsko izkaznico, toplotno izolacijo sten, večina oken mora biti zamenjanih, urejena mora biti tudi okolica bloka in če ima zelenico, ta ne sme biti preoblikovana v parkirišče. Da merila kažejo, da je njihovo doseganje veliko finančno breme, pa opozarja prostorski sociolog in mladi raziskovalec na fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner, zato je povsem na mestu vprašanje, kdo si to lahko privošči. Tudi sicer merila po njegovem nakazujejo »dojemanje estetike kot uniformne, skladne in avtentične«, kar pa, kot poudarja raziskovalec, ni povsem v skladu z glavno kakovostjo, ki jo ponuja mestno okolje, in to je raznolikost.
»Ideja mesta je, da drug ob drugem živimo, se sprejemamo in srečujemo v svoji raznolikosti, ne pa da vsi gledamo, denimo, enotne fasade z angleško travo, brez balkonov z zelenjavo in brez umazanih otroških igrišč,« poudarja Ploštajner. Akcijo Naj blok zato razume kot klasično akcijo olepšave mesta in grajenja občutka pripadnosti. Po njegovem nakazuje tudi, kaj mestna oblast razume pod kakovostjo bivanja, in sicer jo povezuje z urejenimi zelenicami, čistimi fasadami in enotnimi senčili. »Razume jo kot prijetno okolico, ki je očiščena neprimernih in motečih elementov, kot lepo fasado, torej. Toda, kot opozarja eden izmed grafitov v mestu: Lepe fasade lepo molčijo.«
Potem ko so za ljubljanski naj blok pred dvema letoma izbrali zeleno stolpnico v Topniški ulici, so naziv naj blok lani podelili večstanovanjski stavbi v Smoletovi ulici za Bežigradom. »Lepa pohvala za naša prizadevanja,« pravi tamkajšnja stanovalka Tina Čuček. »Nenazadnje delamo za blok, v katerem živimo,« dodaja članica nadzornega odbora v bloku, ki ima danes novo pročelje in streho, izolirana okna, poenotene nadstreške in prenovljena dvigala.
Vas zanimajo novice iz Ljubljane in okolice? Obiščite našo rubriko z lokalnimi novicami
Pred štirimi leti in še preden so na občini zagnali akcijo zbiranja najlepšega bloka, so se prebivalci v Smoletovi odločili, da njihova večstanovanjska hiša s tremi vhodi potrebuje prenovo. »Balkoni in fasada so se rušili, blok praktično ni bil obnovljen od 60. let, ko je bil zgrajen,« se Čučkova spominja stanja pred prenovo. Nekaj stanovalcev se je povezalo in prevzelo vodenje nadzornega odbora. Tako so pripravili popis del, vodili usklajevanje v bloku, izbirali ponudbe in se odločali o izvajalcih. Na novo je bilo treba urediti tudi sodelovanje z upravnikom. »Organizirali smo tudi delovno akcijo, na kateri smo sami prenovili ograjo pred blokom. To je bila hkrati priložnost, da se sosedi bolje spoznamo,« pripoveduje Čučkova.
Ena večjih težav pa je bila po njenem, kako priti do denarja. »Ker v bloku živijo ljudje z nizkimi pokojninami, je bilo treba najti način, kako se izogniti plačilu v enem znesku.« Odločili so se, da ne bodo najemali kredita, ampak so dvignili mesečni prispevek v rezervni sklad za evro za kvadratni meter. »To ni malo denarja, je pa veliko lažje tako prispevati dve ali tri leta, kot plačati v enkratnem znesku,« nadaljuje Čučkova. In ker so stanovalci sami bedeli nad izbiro izvajalca in nadzirali potek del, kot pa da bi to povsem prepustili upravniku, so samo pri obnovi fasade privarčevali nekaj deset tisoč evrov. »In če imate ljudi, ki to razumejo kot skupno dobro, se da.«
Kdo si to lahko privošči?
Da želijo z akcijo za najlepši blok spodbujati stanovalce, »da po svojih možnostih pripomorejo k temu, da bo njihov blok zrcalo čistega, urejenega in do okolja prijaznega sobivanja«, poudarjajo na ljubljanski občini. Tam od leta 2016, ko so akcijo izvedli prvič, deluje tudi delovna skupina za naj blok, ki zbira in odloča o predlogih četrtnih skupnosti. Najlepšega nato razglasijo dobrega pol leta pozneje v sklopu akcije Za lepšo Ljubljano.
Da se blok uvrsti med kandidate, mora imeti stavba najmanj deset stanovanjskih enot, biti obnovljena, energetsko učinkovita z veljavno energetsko izkaznico, toplotno izolacijo sten, večina oken mora biti zamenjanih, urejena mora biti tudi okolica bloka in
Da pa je blok tudi mogoče uvrstiti na kandidatno listo, mora izpolnjevati nekatere pogoje. Med drugim mora biti stavba z najmanj desetimi stanovanjskimi enotami obnovljena, energetsko učinkovita z veljavno energetsko izkaznico, toplotno izolacijo sten, večina oken mora biti zamenjanih, urejena mora biti tudi okolica bloka in če ima zelenico, ta ne sme biti preoblikovana v parkirišče. Da merila kažejo, da je njihovo doseganje veliko finančno breme, pa opozarja prostorski sociolog in mladi raziskovalec na fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner, zato je povsem na mestu vprašanje, kdo si to lahko privošči. Tudi sicer merila po njegovem nakazujejo »dojemanje estetike kot uniformne, skladne in avtentične«, kar pa, kot poudarja raziskovalec, ni povsem v skladu z glavno kakovostjo, ki jo ponuja mestno okolje, in to je raznolikost.
»Ideja mesta je, da drug ob drugem živimo, se sprejemamo in srečujemo v svoji raznolikosti, ne pa da vsi gledamo, denimo, enotne fasade z angleško travo, brez balkonov z zelenjavo in brez umazanih otroških igrišč,« poudarja Ploštajner. Akcijo Naj blok zato razume kot klasično akcijo olepšave mesta in grajenja občutka pripadnosti. Po njegovem nakazuje tudi, kaj mestna oblast razume pod kakovostjo bivanja, in sicer jo povezuje z urejenimi zelenicami, čistimi fasadami in enotnimi senčili. »Razume jo kot prijetno okolico, ki je očiščena neprimernih in motečih elementov, kot lepo fasado, torej. Toda, kot opozarja eden izmed grafitov v mestu: Lepe fasade lepo molčijo.«
