Secesijski blok je najlepši v mestu

Beethovnova 9: Dvanajst prijavljenih na razpis za Naj blok 2019, na drugem mestu sta bloka na Rašiški 1 in na Ulici Polonce Čude 3.
Fotografija: Ljubljanski Naj blok 2019 je na Beethovnovi 9. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Odpri galerijo
Ljubljanski Naj blok 2019 je na Beethovnovi 9. FOTO: Aleš Stergar/Delo

Zmagovalka občinske akcije izbiranja najbolj urejenega bloka je stavba s številko 9 na ljubljanski ulici, ki nosi ime po pred četrt tisočletja rojenem glasbenem velikanu Ludwigu van Beethovnu. Zgrajena je bila v letih 1910 in 1911, pred prvo svetovno vojno ter desetletje in pol po rušilnem potresu. V stavbi je 15 stanovanj in dva poslovna prostora.

Zgradba na Beethovnovi 9 je stanovanjsko-poslovni objekt, v katerem so, sodeč po napisih na domofonu, sedeži arhitekturnih in projektivnih ateljejev, treh odvetniških pisarn, najmanj dve podjetji imata tam poslovne prostore in tudi slovensko protestantsko društvo, zato na enem od zvoncev pri zaklenjenih vhodnih vratih lahko preberemo preprosto – Primož Trubar.
Na Beethovnovi 9 so poleg stanovanj tudi poslovni prostori. FOTO: Blaž Samec/Delo
Na Beethovnovi 9 so poleg stanovanj tudi poslovni prostori. FOTO: Blaž Samec/Delo

Na razpis za Naj blok 2019 se je prijavilo dvanajst stavb, v finalu sta si drugo in tretje mesto za Beethovnovo 9 razdelila bloka na Rašiški 1 in na Ulici Polonce Čude 3, še trije finalisti pa so bili bloki na Jakčevi 40, Gospodinjski 23 in Krimski 9. Komisija je ocenila skladnost fasade z okoljem, energetsko učinkovitost, enotnost senčil in stavbnega pohištva, urejenost pripadajočega zemljišča in širše okolice, urejenost notranjih skupnih prostorov ter urejenost kolesarnice in skupinskega zbirnega mesta za odpadke.

Nobenega dvoma ni, da je ulična fasada secesijske stavbe na Beethovnovi 9 v takšni konkurenci nepremagljiva. Stavba z najemnimi stanovanji je bila namreč zgrajena med veliko popotresno secesijsko obnovo Ljubljane, lastnik (investitor) je bil Hugo Peternel, izvajalec del pa Gustav Tönnies iz družine, ki je v drugi polovici 19. stoletja in v prvih treh desetletjih 20. stoletja, pomembno prispevala k razvoju Ljubljane, saj so bili njeni člani udeleženi pri številnih najpomembnejših mestnih projektih.
Beethovnova 9 z dvoriščne strani. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Beethovnova 9 z dvoriščne strani. FOTO: Aleš Stergar/Delo


Popotresna obnova Ljubljane


Družba Gustava Tönniesa, začetnik Gustav Johann Ludvik Tönnies je v Ljubljani umrl leta 1886, se v času preloma stoletja pojavlja kot izvajalec del poleg stanovanjske stavbe na Beethovnovi 9 pri še desetih secesijskih stavbah. Družba je hkrati zgradila stavbo z najemnimi stanovanji na sedanji Župančičevi 8, to je na drugi strani velikega mestnega kareja. Tönniesovi so v letih 1902 in 1903 zgradili tudi Hribarjevo hišo na Tavčarjevi 2, za katero je načrte pripravil takratni veliki urejevalec Ljubljane, Maks Fabiani, s katerim je Tönnies kot izvajalec hkrati sodeloval tudi pri gradnji Bambergove hiše na Miklošičevi 16 ter v letih 1906 in 1907 pri gradnji dekliškega liceja na Prešernovi 25, Mladike, kamor se je po vojaškem zdravstvu in po obnovi vselilo slovensko zunanje ministrstvo.

Poleg Mladike so Tönniesovi v času secesije gradili še druge javne stavbe – Ljudsko kopel na Prečni 7 v letih 1899 do 1901 in Katoliško tiskarno na Kopitarjevi 6 v letih 1907 in 1908. Med stanovanjskimi stavbami je v neposredni bližini Beethovnove 9 Tönnieseva družba hkrati, v letih 1910 in 1911, poleg omenjene zgradbe na Župančičevi 8 zgradila še stavbo z najemnimi stanovanji na Župančičevi 7, poleg tega pa je v času secesijske gradnje družba nastopala kot izvajalka še v letih 1904 in 1905 pri gradnji stanovanjske vile - dvojčka na Zrinjskega 6 - 8, v letih 1902 in 1903 pa pri gradnji najemnih stanovanj na Prešernovi 3 in 1.
Sorodna stanovanjska stavba na Župančičevi 8. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Sorodna stanovanjska stavba na Župančičevi 8. FOTO: Aleš Stergar/Delo

Tlorisni koncepti in konstrukcijske značilnosti secesijskih stanovanjskih stavb se po mnenju strokovnjakov niso razlikovali od starejše stanovanjske arhitekture, so bila pa stanovanja v teh blokih za ljubljanske razmere velika in razkošna, praviloma s stranišči, nekatera tudi s kopalnicami, kar je bilo pred prvo svetovno vojno izjema. V ljubljanski arhitekturi se je secesija zaznamovala večinoma prek fasad stavb, redkeje tudi notranjščine, saj so interieri meščanskih stanovanj slabo ohranjeni.



Kakšna so bila stanovanja pred enajstimi desetletji tudi ni mogoče oceniti po njihovem sedanjem videzu. Trisobno stanovanje z dvema kopalnicama na 91 kvadratnih metrih površine, ki ga je na Beethovnovi 9 moč najeti prek Bookinga, je sodeč po fotografijah povsem moderno opremljeno. In niti ne predrago. Najemnina za dve osebi za tri noči znaša okoli 300 evrov, v stanovanju pa je pet postelj. Stanovanje je po ocenah turistov zelo primerno za družine, ki poleg velikosti in uporabnih balkonov na cestni in dvoriščni strani seveda ne pozabijo bližine vseh mestnih zanimivosti.
Secesijski fasadni okras na Beethovnovi 9. FOTO: Aleš Stergar/Delo
Secesijski fasadni okras na Beethovnovi 9. FOTO: Aleš Stergar/Delo

Komentarji: