Zaloška bo prenovljena do (konca) avgusta
Odsek med Vevško in Kašeljsko bodo rekonstruirali v razpisnem roku in ne v nerealnih stotih dneh
Odpri galerijo
Prenova Zaloške ceste od Vevške do Kašeljske ceste teče po planu, končana pa bo predvidoma konec avgusta. Foto Janez Petkovšek
Ljubljana – Sredi marca začeta prenova 580 metrov dolgega odseka Zaloške ceste med Vevško in Kašeljsko cesto bo končana avgusta in ne junija, kot so preoptimistično napovedovali ob začetku del. Tako se bodo bolj približali roku iz razpisa za izvajalca del – 210 koledarskih dni od podpisa pogodbe.
Kot je videti na terenu, so delavci KPL, ki so bili na razpisu izbrani za glavnega izvajalca del, »pod prometom« izvedli že večino najzahtevnejših zemeljskih in gradbenih del. Trenutno imajo največ dela v novem krožišču Zaloške ceste z odcepi za Milčetovo pot, Kašeljsko cesto in Cesto 30. avgusta. Petkrako križišče, ki je bilo prej zaradi omejene preglednosti, različnih ravni in ostrih zavojev zelo nevarno, je zdaj močno razširjeno. Premer notranjega otoka v krožišču bo znašal 24 metrov, zunanji premer pa kar 48 metrov.
Vozila, ki so se prej ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah iz neprednostnih smeri Vevč in Kašlja le težko vključevala na prednostno Zaloško cesto, bodo po novem to lahko storila precej varneje in hitreje. Čeprav po Zaloški cesti tovornjaki trenutno ne smejo voziti, pa je na njej vsak dan precej zastojev in kolon, saj promet skozi gradbišče poteka le izmenično.
Po projektu, ki bo občino in podjetje Vo-Ka stal približno tri milijone evrov, bo razširjena Zaloška cesta v smeri vzhod-zahod potekala po sedanji trasi na približno polovici dolžine, od stare bencinske črpalke naprej proti jugu pa so jo zaradi umestitve krožišča premaknili za 25 metrov. Vzhodno od krožišča se na staro traso vrača po 90 metrih. Cesta 30. avgusta ohranja sedanjo traso, je pa zaradi pomika Zaloške skrajšana za 40 metrov. Kašeljsko cesto so na odseku od prečkanja industrijskega tira premaknili tako, da so jo lahko priključili v krožišče.
V križišču Vevške in Zaloške ceste, ki bo po novem semaforizirano, semafor že stoji, pred krožiščem pa na obeh straneh že urejajo avtobusno postajališče s peronom in nadstrešnico. Pri prestavljanju Zaloške bodo mlada drevesa ob njej poskušali ohraniti, smo pa opazili, da gre ponekod zelo na tesno oziroma se zadeva ni izšla.
V sklopu del obnavljajo tudi kanalizacijo, vodovod, plinovod, telekomunikacijske vode in elektrokabelsko kanalizacijo s priključki.
Poleg ustreznejših zavijalnih pasov v križiščih in pomembnejših priključkih, bodo največja pridobitev obojestranske ločene površine za kolesarje (stezi bosta široki od 1,5 do 1,75 metra, glede na prostorske zmožnosti) in pešce z urejenimi prečkanji vozišča (obojestranska pločnika bosta široka dva metra). Od Vevške ceste proti novemu krožišču bo na dveh tretjinah trase sredinski ločilni pas, v nadaljevanju proti krožišču pa ga ni oziroma se vozišče širi v smeri priključnih krakov v krožišče. Vmesni pas med voznima pasovoma bo razmejen s smernim poljem, v območju priključevanja v krožišče pa z vmesnim dvignjenim otokom.
Čeprav je občina med rekonstrukcijo Zaloške ceste prepovedala ves tovorni promet, pa v četrtni skupnosti Polje številni stanovalci niso zadovoljni, ker jih je preusmerila na Zadobrovško, Snebersko in Agrokombinatsko cesto. Mnogi tovornjakarji namreč namesto teh obvoznih cest raje uporabljajo manj prometne, a hkrati tudi manj primerne lokalne ceste. Na njih namreč ni neprijetnih »ležečih policajev«, ki jih je zanje preveč zlasti na Sneberski cesti.
V ČS Polje, ki bo z opisano prenovo dobila za pešce, kolesarje in voznike motornih vozil varni odsek Zaloške ceste od Studenca do Vevč, pa kljub obsežnim vlaganjem v to glavno prometno žilo niso povsem zadovoljni. Na nekajstometrskem odseku od Vevč do Zaloga namreč manjka še precej pločnikov in delov kolesarskih stez, vsi pa že vrsto let težko čakajo, kdaj bodo končno začeli graditi Industrijsko cesto. Ta bi lahko Zaloško cesto dodobra razbremenila zdajšnjega težkega tovornega prometa.
Prav tako pa na občinski spletni strani lahko zasledimo številne pobude meščanov, ki od nje zahtevajo, da se v »mestnem« delu Zaloške loti tudi preplastitve precej uničene zgornje asfaltne plasti na območju Fužin.
Čeprav prometna študija o številu motornih vozil na obravnavanem odseku Zaloške ceste in nanjo priključenih cest sloni na podatkih iz leta 2006, že ti dokazujejo, da v Polju tako proti centru kot proti Zalogu poteka gost promet. V smeri Vevč oziroma proti Cesti 30. avgusta so že pred enajstimi leti v enem dnevu našteli 5084 vozil, za smer Zgornji Kašelj (Kašeljska cesta) 4021, za smer Zalog (vzhodni krak Zaloške) 11.846, za smer center (zahodni krak Zaloške) pa kar 18.785. V enourni popoldanski konici, med 15. in 16. uro, so v prvi smeri meritve pokazale, da je v križišče zapeljalo 220 vozil, pri drugi 134, pri tretji 462 in pri zadnji 760. Podatki za vzhodni krak Zaloške za obdobje od leta 2007 do 2012 pa kažejo, da je po njej v povprečju vsak dan največ vozil peljalo leta 2011 – 13.910, naslednje leto je število padlo na 11.797 (zlasti zaradi manjšega števila avtomobilov). Ker v ČS Polje populacija hitro raste zaradi novih sosesk (Polje I, II, III in IV) in individualne gradnje, so navedene številke zdaj gotovo precej višje.
Kot je videti na terenu, so delavci KPL, ki so bili na razpisu izbrani za glavnega izvajalca del, »pod prometom« izvedli že večino najzahtevnejših zemeljskih in gradbenih del. Trenutno imajo največ dela v novem krožišču Zaloške ceste z odcepi za Milčetovo pot, Kašeljsko cesto in Cesto 30. avgusta. Petkrako križišče, ki je bilo prej zaradi omejene preglednosti, različnih ravni in ostrih zavojev zelo nevarno, je zdaj močno razširjeno. Premer notranjega otoka v krožišču bo znašal 24 metrov, zunanji premer pa kar 48 metrov.
Vključevanje v krožišče in njegovo zapuščanje bodo odslej varnejši za vse udeležence v prometu. FOTO: Janez Petkovšek
Vozila, ki so se prej ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah iz neprednostnih smeri Vevč in Kašlja le težko vključevala na prednostno Zaloško cesto, bodo po novem to lahko storila precej varneje in hitreje. Čeprav po Zaloški cesti tovornjaki trenutno ne smejo voziti, pa je na njej vsak dan precej zastojev in kolon, saj promet skozi gradbišče poteka le izmenično.
Spremenjena trasa
Ločeni kolesarska steza in pločnik pri krožišču tako kot del Zaloške ceste potekata po novem nasipu. FOTO: Janez Petkovšek
Po projektu, ki bo občino in podjetje Vo-Ka stal približno tri milijone evrov, bo razširjena Zaloška cesta v smeri vzhod-zahod potekala po sedanji trasi na približno polovici dolžine, od stare bencinske črpalke naprej proti jugu pa so jo zaradi umestitve krožišča premaknili za 25 metrov. Vzhodno od krožišča se na staro traso vrača po 90 metrih. Cesta 30. avgusta ohranja sedanjo traso, je pa zaradi pomika Zaloške skrajšana za 40 metrov. Kašeljsko cesto so na odseku od prečkanja industrijskega tira premaknili tako, da so jo lahko priključili v krožišče.
V križišču Vevške in Zaloške ceste, ki bo po novem semaforizirano, semafor že stoji, pred krožiščem pa na obeh straneh že urejajo avtobusno postajališče s peronom in nadstrešnico. Pri prestavljanju Zaloške bodo mlada drevesa ob njej poskušali ohraniti, smo pa opazili, da gre ponekod zelo na tesno oziroma se zadeva ni izšla.
V sklopu del obnavljajo tudi kanalizacijo, vodovod, plinovod, telekomunikacijske vode in elektrokabelsko kanalizacijo s priključki.
Poleg ustreznejših zavijalnih pasov v križiščih in pomembnejših priključkih, bodo največja pridobitev obojestranske ločene površine za kolesarje (stezi bosta široki od 1,5 do 1,75 metra, glede na prostorske zmožnosti) in pešce z urejenimi prečkanji vozišča (obojestranska pločnika bosta široka dva metra). Od Vevške ceste proti novemu krožišču bo na dveh tretjinah trase sredinski ločilni pas, v nadaljevanju proti krožišču pa ga ni oziroma se vozišče širi v smeri priključnih krakov v krožišče. Vmesni pas med voznima pasovoma bo razmejen s smernim poljem, v območju priključevanja v krožišče pa z vmesnim dvignjenim otokom.
Jezni domačini
Čeprav je občina med rekonstrukcijo Zaloške ceste prepovedala ves tovorni promet, pa v četrtni skupnosti Polje številni stanovalci niso zadovoljni, ker jih je preusmerila na Zadobrovško, Snebersko in Agrokombinatsko cesto. Mnogi tovornjakarji namreč namesto teh obvoznih cest raje uporabljajo manj prometne, a hkrati tudi manj primerne lokalne ceste. Na njih namreč ni neprijetnih »ležečih policajev«, ki jih je zanje preveč zlasti na Sneberski cesti.
Nove zahteve
V ČS Polje, ki bo z opisano prenovo dobila za pešce, kolesarje in voznike motornih vozil varni odsek Zaloške ceste od Studenca do Vevč, pa kljub obsežnim vlaganjem v to glavno prometno žilo niso povsem zadovoljni. Na nekajstometrskem odseku od Vevč do Zaloga namreč manjka še precej pločnikov in delov kolesarskih stez, vsi pa že vrsto let težko čakajo, kdaj bodo končno začeli graditi Industrijsko cesto. Ta bi lahko Zaloško cesto dodobra razbremenila zdajšnjega težkega tovornega prometa.
Prav tako pa na občinski spletni strani lahko zasledimo številne pobude meščanov, ki od nje zahtevajo, da se v »mestnem« delu Zaloške loti tudi preplastitve precej uničene zgornje asfaltne plasti na območju Fužin.
Prometna študija
Čeprav prometna študija o številu motornih vozil na obravnavanem odseku Zaloške ceste in nanjo priključenih cest sloni na podatkih iz leta 2006, že ti dokazujejo, da v Polju tako proti centru kot proti Zalogu poteka gost promet. V smeri Vevč oziroma proti Cesti 30. avgusta so že pred enajstimi leti v enem dnevu našteli 5084 vozil, za smer Zgornji Kašelj (Kašeljska cesta) 4021, za smer Zalog (vzhodni krak Zaloške) 11.846, za smer center (zahodni krak Zaloške) pa kar 18.785. V enourni popoldanski konici, med 15. in 16. uro, so v prvi smeri meritve pokazale, da je v križišče zapeljalo 220 vozil, pri drugi 134, pri tretji 462 in pri zadnji 760. Podatki za vzhodni krak Zaloške za obdobje od leta 2007 do 2012 pa kažejo, da je po njej v povprečju vsak dan največ vozil peljalo leta 2011 – 13.910, naslednje leto je število padlo na 11.797 (zlasti zaradi manjšega števila avtomobilov). Ker v ČS Polje populacija hitro raste zaradi novih sosesk (Polje I, II, III in IV) in individualne gradnje, so navedene številke zdaj gotovo precej višje.
