Zavrnjena izdaja gradbenega dovoljenja

Projekt Bežigrajski športni park brez dovoljenja ministrstva za naravne vire in prostor.
Fotografija: Zemljišče ob Plečnikovem stadionu pri Fondovih blokih. FOTO:  Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Zemljišče ob Plečnikovem stadionu pri Fondovih blokih. FOTO:  Leon Vidic/Delo

Ministrstvo za naravne vire in prostor je po navedbah koordinatorice in predstavnice Civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja projektu Bežigrajski športni park (BŠP). Razloga za zavrnilno odločbo sta neskladje projekta BŠP s kulturno-varstvenim režimom spomenika in dejstvo, da investitor ne more izkazati pravice gradnje. Odločba še ni pravnomočna, nasprotna stran lahko v roku 30 dni sproži upravni spor, je še pojasnila predstavnica civilne pobude, ki je stranska udeleženka v integralnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

V civilni pobudi zavrnilno odločbo MOP pozdravljajo, so jo pa pričakovali, potem ko je Zavod za varstvo kulturne dediščine lani avgusta projektu BŠP izdal še dopolnilno negativno mnenje, letos januarja pa je višje sodišče pritrdilo prvostopenjski odločitvi, da parcela z vrtovi, na kateri je investitor načrtoval gradnjo treh poslovnih stavb in podzemnih garaž, pripade naselju Fond.

Bežigrajčani pričakujejo, da bo ta zavrnitev dodatno spodbudila državo, da bo aktivno posegla v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo našla rešitev za prenos lastništva spomenika bodisi z odkupom bodisi z menjavo za drugo nepremičnino, ter tako omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekli. 

V civilni pobudi pri tem znova poudarjajo, da je temeljni in nepremostljivi problem projekta BŠP napačna in nestrokovna umestitev v prostor, saj je projekt za dano lokacijo povsem neustrezen in predimenzioniran. Poleg tega, da bi povzročil uničenje kulturnega spomenika, bi tako v času gradnje kot tudi v obratovanju povzročal prevelike negativne vplive na okolje, kar bi resno ogrožalo zdravje in premoženje prebivalcev. Problem BŠP tako nikakor niso niti birokratske ovire niti neživljenjska zakonodaja, ampak njegova spomeniška in okoljska nesprejemljivost. To dokazuje tudi stotine projektov, ki so v trinajstih letih, odkar si investitor neuspešno prizadeva pridobiti dovoljenja za gradnjo, ta dovoljenja dobili. Če bi investitor svoje investicijske načrte poskušal izvesti na kateri koli primerni lokaciji, bi svoj projekt lahko že davno uresničil.

Preberite še:

Komentarji: