Bržan v Kopru Popoviću za petami

Kako se je razpletla volilna tekma v Kopru, Ankaranu, Izoli, Piranu in Novi Gorici ter Idriji in Cerknem?
Fotografija: Aleš Bržan gre v drugi krog z Borisom Popovićem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Aleš Bržan gre v drugi krog z Borisom Popovićem. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V Mestni občini Koper je razburjal javnost, medije in aktualno politiko predvsem župan Boris Popović, ki se – ne presenetljivo – bori za nov mandat. Življenje v Kopru v soju pisanih novoletnih lučk, če gre verjeti statistiki, niti ni slabo. Plače in njihova rast so vabljive, dosegli so največjo rast prebivalstva med mestnimi občinami.

Po prvih preštetih glasovih se po neuradnih podatkih trenutno drugi krog nasmiha Popoviću in Alešu Bržanu. Ta aktualnemu županu sledi dokaj tesno za petami. Popović je po slabih 60 odstotkih preštetih glasov dobil 46,2 odstotka glasov, njegov protikandidat pa Bržan pa slabih 30 odstotkov. 


Popović po zaprtju volišč: Zmaga v prvem krogu bo zelo težka


Popovič je v prvi izjavi za medije izrazil pričakovanje, da bo zmaga njegova tudi tokrat: »Če bo že v prvem krogu, ne vem, kajti trinajst kandidatov je kar precej, tako da je že matematično zelo težko.«

Sam je sicer upal na zmago v prvem krogu. »Mislim, da smo naredili ogromno. Več kot toliko res nismo mogli. Delali smo dneve in noči štiri leta na dvanajst let podlage, tako da mislim, da si zaslužimo ponovni izbor in še štiri leta,« je dodal po poročanju STA. Kot je ocenil, Koper ne potrebuje spremembe, zato pa je napovedal, da bodo »delali naprej s takim tempom.«

Kdo sploh so bili kandidati za župana Kopra? Poleg Popovića še Danijel Sertič (NSi), Aleš Bržan (Lista Aleša Bržana), Alan Medveš (Levica), Zlatko Gombar (Dobra država), Marijan Križman (SD), Nevio Miklavčič (SLS), Marko Brecelj (Akacije), Valter Krmac (Oljka), Olga Franca (Skupina volivcev), Silvano Radin (SDS), Viktor Markežič (SMC) ter Popovićev nekdanji tesni sodelavec in prijatelj Gašpar Gašpar Mišič (Skupina volivcev).

Boris Popović v volilnem štabu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Boris Popović v volilnem štabu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Ključna naloga vodstva občine, pa najsi bo župan nov ali »star«, bo kljub vsemu najti sožitje med pristaniščem, mestom in meščani. Rast pretovora Luke Koper močno prehiteva posodabljanje prometne infrastrukture, zato bo to morala biti ena od prioritet novega vodstva, pa tudi, kako drugim podjetjem ponuditi priložnosti v zaledju koprskega pristanišča, smo pred kratkim pisali v Delu.

 


Ankaran kot ena redkih občin s participatornim proračunom 


V najmlajši slovenski občini je kampanja potekala precej mirno. Poleg zdajšnjega župana Gregorja Strmčnika (Radi imamo Ankaran) sta se v boj podala še Zoran Pavić (Slovenija za vedno) in Ivan Klun (Združeni za Ankaran). Močno je že v prvem krogu zmagal dosedanji župan in si tako priskrbel nov mandat.

Občino Ankaran je svoje organe prvič dobila na lokalnih volitvah leta 2014. Občinska uprava je imela v zadnjih letih precej dela predvsem s tem, kako s popolne ničle in brez pomoči nekdanje matične občine vzpostaviti razmere za delo.

Posebnost Ankarana je tudi v tem, da so kot ena prvih (in še vedno redkih) slovenskih občin uvedli participatorni proračun. Precej dela za župana v novem mandatu bo predvsem na področju urejanja prometne in komunalne infrastrukture.


V Izoli deset kandidatov za Kolenčevega naslednika


Izola bo dobila novega župana, saj se je aktualni župan Igor Kolenc po dveh mandatih na čelu občine umaknil iz županskega boja. Za njegovo nasledstvo se je potegovalo deset kandidatov. Med večjimi zalogaji novega župana bo bržkone implementacija prostorskega načrtovanja.

Županski kandidat DeSUS je bil občinski svetnik Danilo Markočič. Kandidat Dobre države pa Igor Crnič, od leta 2010 vodja Reševalne službe slovenske Istre, je za geslo izbral »«Ljudje za Izolo, Izola za ljudi«. V imenu stranke Oljka se je za župana potegoval Vojko Ludvik, podjetnik in dolgoletni predsednik lokalnega odbora Oljke.

Podjetnik in predsednik Rokometnega društva Izola Dario Madžarevič je kandidiral s podpisi volivcev, sicer pa ga je podpirala lista Izola 2030. Za SDS je kandidiral upokojeni republiški davčni inšpektor Mitja Kobal. Upokojeni nekdanji direktor koprskega carinskega urada Milan Bogatič je za kandidaturo zbral podpise volivcev, za njim pa je stala lista Izola prihodnosti. 

Kdo bo zmagal v Izoli? FOTO: Blaž Samec/Delo
Kdo bo zmagal v Izoli? FOTO: Blaž Samec/Delo


Nekdanji izolski podžupan Bojan Zadel (SLS) je pred zaprtjem volišč ugotavljal, da občina zadnjih osem let stoji na mestu. Kot podžupan je pred leti dokazal, da se da tudi v dobrih treh letih marsikaj dobrega izpeljati, v primeru izvolitve pa bo s prijazno in učinkovito upravo zagotovil prijetno bivanje v občini. Kandidat gibanja Ponosni na Izolo je bil direktor Zdravstvenega doma Izola Evgenij Komljanec, ki je za vložitev kandidature sicer zbral podpise volivcev.

Edina kandidatka je bila občinska svetnica Manca Vadnjal (Izola je naša). 


Kdo bo nasledil Bossmana? 


Piran bo zagotovo dobil novega župana, saj se je Peter Bossman po dveh mandatih na čelu občine umaknil iz županske tekme. Za njegovo nasledstvo se je potegovalo devet kandidatov. Največ možnosti za uspeh se je v javnosti pripisovalo nekdanjemu županu Tomažu Gantarju, ki se je kot edini odločil, da za kandidaturo zbere podpise volivcev.

Socialni demokrati so v boj za županski stolček poslali Gantarjevega vrstnika Bojana Drevenška. Barve SMC je zastopal predsednik lokalnega odbora stranke in občinski svetnik Andrej Korenika. Za stranko Oljka je kandidiral dolgoletni ladjar in turistični delavec Viko Kveder, rojen leta 1967. Kandidat stranke Slovenija za vedno pa je bil 60-letni Darij Novinec

Za županstvo se je potegoval tudi 54-letni strojni tehnik Đenio Zadković. V župansko tekmo se je podala tudi Zlatka Olah (Stranka slovenskega naroda). 57-letna Olahova, ki je sicer bolj znana po tem, da je leta 2016 zaradi deložacije grozila z razstrelitvijo stanovanja v Luciji. 

Na seznamu županskih kandidatov je ostala tudi Nevenka Lučić Stanimirović, ki jo je predlagala SNS. Lučić Stanimirovićeva se je sicer naknadno odločila, da ne želi sodelovati na volitvah, a je občinska volilna komisija pojasnila, da je soglasje k oddaji kandidature nepreklicno, zato je ostala uradna kandidatka.

V Cerknem so se za županski mandat v prvem krogu potegovali trije kandidati. FOTO: Arhiv OŠ Cerkno
V Cerknem so se za županski mandat v prvem krogu potegovali trije kandidati. FOTO: Arhiv OŠ Cerkno


V Idriji in Cerknem zagotovo drugi krog

 
V občini Cerkno so se za županski stolček potegovali trije kandidati – dosedanji župan Jurij Kavčič, ki je z izjemo med letoma 2010 in 2014 na čelu občine že vse od njene ustanovitve, ter njegova protikandidata Stanko Močnik in Gašper Uršič.

Prvi podatki Državne volilne komisije kažejo, da bo potreben drugi krog, kamor se bosta po do zdaj zbranih glasovih uvrstila Uršič in Močnik. 

V občini Idrija bodo zagotovo dobili novega župana, saj dosedanji Bojan Sever odhaja v pokoj.

Za mandat so se potegovali Tomaž Vencelj, Miranda Groff Ferjančič, Gašper Ferjan, Metod Habe in Kristijan Brus. Državna volilna komisija je preštela že skoraj 99 odstotkov glasov.

Po neuradnih podatkih sta se v drugi krog prebila Vencelj in Groff Ferjančičeva. Prvi je prejel dobrih 45 odstotkov glasov, njegova protikandidatka pa dobrih 27 odstotkov. 

Komentarji: