Umrl je Tomaž Pavšič, profesor, publicist, politik in velik domoljub
Bil je prvi idrijski nepoklicni poslanec v slovenskem parlamentu, kjer se je zavzemal za interese idrijsko-cerkljanske regije, med drugim za obnovo prometnice med Logatcem in Tolminom.
Odpri galerijo
Tomaž Pavšič je bil dobitnik Pirnatove nagrade. FOTO: Občina Idrija
V 88. letu starosti je v soboto po dolgi in hudi bolezni v UKC Ljubljana umrl Idrijčan Tomaž Pavšič, profesor slovenščine, primorski kulturni delavec, publicist, politik in velik domoljub, ena najuglednejših osebnosti primorskega kulturnega in političnega prostora.
Rojen leta 1931 v Otaležu je po diplomi iz slavistike svojo prvo službo nastopil kot vzgojitelj v Mladinskem domu v Tolminu, zatem služboval kot profesor francoščine in slovenščine na idrijski gimnaziji, konec šestdesetih postal poklicni tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini, v začetku sedemdesetih deloval v Goriškem muzeju, od leta 1980 pa kot kustos dokumentarist v Mestnem muzeju Idrija.
Bil je med prvimi primorskimi izobraženci, ki so se aktivno vključili v osamosvojitvene procese. Na volitvah aprila 1990 je bil kot član Slovenske demokratične zveze v okviru Demosa kot predstavnik idrijske občine izvoljen za poslanca v Zboru občin takratne Skupščine Republike Slovenije in istega dne tudi za podpredsednika Skupščine Občine Idrija, so zapisali ob smrti na občini Idrija.
Postal je prvi idrijski nepoklicni poslanec v slovenskem parlamentu, kjer se je zavzemal za interese idrijsko-cerkljanske regije, med drugim za obnovo prometnice med Logatcem in Tolminom, ki jo je prvi poimenoval Keltika. Leta 1993 je postal vicekonzul na Slovenskem generalnem konzulatu v Trstu in se v zgodovino vpisal kot prvi slovenski predstavnik v Trstu, ki ga je imenovala nova država Slovenija. Upokojil se je leta 1997.
Vsa leta je sooblikoval tudi kulturno in društveno življenje na širšem Primorskem. Prijateljeval je s pisateljem Francetom Bevkom, soustvarjal kulturne dogodke v Klubu primorskih študentov, kot govorec, povezovalec programa in odgovorni za stike z javnostjo je sodeloval s Primorskim akademskim zborom Vinko Vodopivec, leta 1965 je bil med pobudniki ustanovitve idrijskega Komornega zbora Zorko Prelovec, bil je glavni ustanovitelj, urednik in pisec pri idrijski oporečniški reviji Kaplje, kjer sta skupaj s pokojnim Jožetom Felcem orala ledino pisane besede na širšem Primorskem.
Negoval je stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter bil, med drugim, od samega začetka leta 1991 član Svetovnega slovenskega kongresa. Bil je pobudnik postavitve spomenika Simonu Gregorčiču v Gorici in spominske plošče italijanskemu filmskemu ustvarjalcu Pieru Paolu Pasoliniju v Idriji.
Njegovo vsestransko kulturno in narodnopovezovalno delovanje ni ostalo neopaženo, saj je prejel številna priznanja, med drugim ga je leta 1992 Občina Idrija odlikovala s Pirnatovo nagrado, najvišjim priznanjem, ki ga občina podeljuje za življenjsko delo na področju kulture in umetnosti. In Tomaž Pavšič je bil zagotovo osebnost, ki je pustila neizbrisen pečat v kulturnem, političnem in sploh javnem življenju ne le na Idrijskem, ampak v širšem Primorskem prostoru in med Slovenci v zamejstvu.
Rojen leta 1931 v Otaležu je po diplomi iz slavistike svojo prvo službo nastopil kot vzgojitelj v Mladinskem domu v Tolminu, zatem služboval kot profesor francoščine in slovenščine na idrijski gimnaziji, konec šestdesetih postal poklicni tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v idrijski občini, v začetku sedemdesetih deloval v Goriškem muzeju, od leta 1980 pa kot kustos dokumentarist v Mestnem muzeju Idrija.
Tomaž Pavšič je pustil viden pečat na Primorskem, pa tudi sicer. FOTO: Arhiv založbe Bogataj
Postal je prvi idrijski nepoklicni poslanec v slovenskem parlamentu, kjer se je zavzemal za interese idrijsko-cerkljanske regije, med drugim za obnovo prometnice med Logatcem in Tolminom, ki jo je prvi poimenoval Keltika. Leta 1993 je postal vicekonzul na Slovenskem generalnem konzulatu v Trstu in se v zgodovino vpisal kot prvi slovenski predstavnik v Trstu, ki ga je imenovala nova država Slovenija. Upokojil se je leta 1997.
Prijatelj Franceta Bevka, ustanovitelj in urednik Kapelj
Vsa leta je sooblikoval tudi kulturno in društveno življenje na širšem Primorskem. Prijateljeval je s pisateljem Francetom Bevkom, soustvarjal kulturne dogodke v Klubu primorskih študentov, kot govorec, povezovalec programa in odgovorni za stike z javnostjo je sodeloval s Primorskim akademskim zborom Vinko Vodopivec, leta 1965 je bil med pobudniki ustanovitve idrijskega Komornega zbora Zorko Prelovec, bil je glavni ustanovitelj, urednik in pisec pri idrijski oporečniški reviji Kaplje, kjer sta skupaj s pokojnim Jožetom Felcem orala ledino pisane besede na širšem Primorskem.
Negoval je stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter bil, med drugim, od samega začetka leta 1991 član Svetovnega slovenskega kongresa. Bil je pobudnik postavitve spomenika Simonu Gregorčiču v Gorici in spominske plošče italijanskemu filmskemu ustvarjalcu Pieru Paolu Pasoliniju v Idriji.
Njegovo vsestransko kulturno in narodnopovezovalno delovanje ni ostalo neopaženo, saj je prejel številna priznanja, med drugim ga je leta 1992 Občina Idrija odlikovala s Pirnatovo nagrado, najvišjim priznanjem, ki ga občina podeljuje za življenjsko delo na področju kulture in umetnosti. In Tomaž Pavšič je bil zagotovo osebnost, ki je pustila neizbrisen pečat v kulturnem, političnem in sploh javnem življenju ne le na Idrijskem, ampak v širšem Primorskem prostoru in med Slovenci v zamejstvu.
