Šikaniranje otrok ali zgolj trenerske zahteve?

Nekateri starši opozarjajo, da je trener mladih celjskih hokejistov razlog, da je več otrok odšlo, vodstvo kluba in trener pa pravita, da so problem starši.
Fotografija: Šport mladih bi moral biti zabava, druženje in učenje discipline, delovnih navad. Vrhunski šport jih čaka med člani. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Šport mladih bi moral biti zabava, druženje in učenje discipline, delovnih navad. Vrhunski šport jih čaka med člani. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Matej Družnik/Delo

Celje – Hokejski klub True Celje je po navedbah staršev in seznamu, ki so ga poslali v naše uredništvo in na Hokejsko zvezo Slovenije (HZS), v dveh sezonah zapustilo vsaj 24 otrok. Večina naj bi odšla zaradi trenerja, ki naj bi otroke celo šikaniral. Dvanajst otrok hokej še naprej trenira v Mariboru in na Bledu. V HK Celje pravijo, da problem še zdaleč ni v trenerju, zaradi katerega je v klub prišlo veliko novih otrok, ampak v problematičnih starših. V Mariboru z istimi starši težav nimajo.

»Nihče si ne želi, da bi klub propadel. Kaj bi s tem pridobili? Naši otroci bi izgubili možnost igrati hokej. Vsak trener ima svoj način dela. Eni prenašajo kričanje, drugi pa ne. Ampak v tem trenutku druge možnosti v Celju ni. Jih pa trener šikanira, govori jim, da so nesposobni,« pojasnjuje mama otroka, ki še vedno trenira v Celju. Večina, ki je šla, je izpostavila, da je bil vzrok trener.

Predsednik kluba Vid Valenčak pravi, da kluba ni zapustilo toliko otrok. Priznava, da jih je dvanajst res odšlo drugam, a da zagotovo ni kriv trener Domen Ramšak: »Mogoče nam ne uspe uresničiti ambicij staršev, ki bi jih radi z otrokom v tem športu dosegli. Trener je v klubu najbolj zaslužen za vpis otrok, da smo povečali članstvo z 39 na 76 v štirih letih. Večina staršev ima dobro mnenje o njem, kar je bilo potrjeno na letošnji volilni skupščini.« Na njej je več kot 50 staršev soglasno potrdilo vodstvo, glasujejo lahko le člani kluba. Članstvo potrjuje upravni odbor kluba.

Predsednik HK Celje Vid Valenčak zaupa trenerju in pravi, da so za situacijo odgovorni »problematični« starši. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Predsednik HK Celje Vid Valenčak zaupa trenerju in pravi, da so za situacijo odgovorni »problematični« starši. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Disciplina ali šikaniranje


Valenčak trenerju zaupa: »Pri podajanju vaj na ledu je bolj glasen in direkten pri interpretiranju napak, a nikoli žaljiv. Dopuščam pa možnost, da je za kakšnega starša, ki ima morda bolj 'mehko' vzgojo, to preveč.« Ramšak zanika, da bi bil kadar koli žaljiv, da pa zahteva disciplino: »Za nekoga je to preveč, za nekatere pa še premalo. Ne moremo se obremenjevati zaradi fanta, ki ga eden v garderobi ne mara. Stremeti moramo k temu, da zgradimo kult ekipe.« Ramšak pravi, da so največji problem starši: »Hokej je šport, ki zahteva energijo. Fant, ki je umetnik, bo težko hokejist, ker nima te energije, tega 'drajva'. Največji problem teh, ki so šli, ni bil v njih samih, ampak v njihovi vzgoji.«

Predsednik HDK Maribor Mitja Robar slabih izkušenj s temi starši nima: »Odkar so postali člani našega kluba, nismo imeli nobenih težav ne z otroki ne z njihovimi starši. Je pa v interesu HDK Maribor, da imamo v Sloveniji čim več razvojno močnih hokejskih centrov.« V zadevo se je vključila tudi hokejska zveza. Generalni sekretar Dejan Kontrec je dejal, da ne morejo storiti ničesar in da so prestopi v druge klube nekaj običajnega: »Ne pa v takem številu. V klubu smo imeli lani svojega trenerja, ki je nadzoroval delo. In mi je isto povedal, da ima ta trener tak pristop. Nekateri to sprejemajo, drugi pa niso zadovoljni in nehajo.«

Sedež hokejskega kluba je na celjskem drsališču. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Sedež hokejskega kluba je na celjskem drsališču. FOTO: Špela Kuralt/Delo

 

Kdaj je dovolj?


Psihologinja, izr. prof. dr. Tanja Kajtna s fakultete za šport, konkretnega primera ne more komentirati, pravi pa, da je normalno, da trener povzdigne glas, da ga vsi otroci slišijo. In kje je meja? »Dokler ostaja spoštljiv in brez vsega, kar bi se lahko razumelo kot agresivnost. Nobeno preklinjanje, nobena oblika verbalne ali celo fizične zlorabe ne sodi v delo trenerja.« Dodaja, da je prav obnašanje trenerjev eden ključnih elementov za vzpostavljanje odnosa med njim in ekipo.

Tudi trenerji se srečujejo s pritiski, opozarja Kajtnova: »Obnašanje trenerjev je velikokrat posledica napetosti, ki jo pri njih povzroča sistem. Na žalost so klubi še vedno financirani glede na rezultate v mlajših kategorijah. To je sistemska napaka. Ko bo to urejeno, se bodo trenerji lahko bolj sprostili in se posvečali vzgojnim nalogam športa. Obnašanje dobrega trenerja je obnašanje pedagoga, ki se zaveda, da je šport učna priložnost za učenje discipline, reda, socializacije, obnašanja in učinkovitega delovanja pod pritiski. Temu bi moral biti posvečen šport mladih. O vrhunskem športu lahko v resnici govorimo šele v članski konkurenci.«

Tanja Kajtna, ki veliko dela s klubi in pri izobraževanju trenerjev, pravi, da takih praks sicer ni veliko: »Trenerji se vse bolj zavedajo pedagoške vloge in izobraženi trenerji so poslušali veliko teh vsebin. V primerih neprimernega obnašanja trenerjev pa se morajo klubi in panožne zveze takoj odzvati. Najboljši način je povečati količino izobraževanja pri trenerjih. Kadar je osipa več kot običajno, je treba poiskati vzroke in si prizadevati, da se to v prihodnje prepreči. Ker klubi otroke potrebujejo – saj trener samega sebe ne more trenirati.«

Komentarji: