Križanec, ki bi bil še kupe

Ni skrivnost, da so športni terenci manjših mer zadnja leta najbolje prodajano avtomobilsko blago. Proizvajalci predstavljajo vedno nove modele, polnijo že znane segmente ter poskušajo ustvariti nove. Tudi Volkswagen z modelom taigo, ki bo po T-crossu in T-rocu še njihov tretji tovrsten predstavnik.

Model taigo je oblikoval vodja Volkswagnovega zunanjega dizajna Marco Pavone, pomagal mu je brat dvojček José Carlos, ki vodi Volkswagnov dizajn za Južno Ameriko, tam že nekaj časa po cestah vozi navzven zelo podoben model z imenom nivus …

Če ga želimo opisati, rečemo, da je taigo križanec s kupejevsko silhueto. Streha se spušča proti zadku, vse tja do usmernika zraka – nekaj, kar smo doslej poznali pri večjih modelih najprej premijskim znamk (npr. BMW ali Mercedes), potem pa tudi bolj množičnih (Renault). Taigo ima poudarjeno zaščito vrat in pragov, izrazito masko, blatnike in odbijače v črni barvi, kar naj bi mu dalo bolj robusten značaj. Seveda pa to ni terenec, saj ima le sprednji pogon, mu pa na slabši podlagi pomaga, da je od tal dvignjen 20 centimetrov. V izvedbi R line deluje, kot da je malce bližje cesti, hoče biti bolj športen.

Tako kot vsi manjši avtomobili koncerna Volkswagen je taigo pripravljen na skupni platformi za manjše modele A0, s katere je vsaj pri Volkswagnovi znamki najprej prišel klasični model polo. Taigo je dolg 426 cm, medosna razdalja znaša 257 cm. V kabini se sedi višje kot v polu in nekaj nižje kot v T-crossu. Zadaj je za noge soidno prostorno, če seveda pred nami ne sedi dolgin košarkarskih mer, manj pa je prostora za glave višjih potnikov. Prtljažni prostor sprejme 440 litrov tovora, s podrtjem zadnje klopi se poveča na 1266 litrov. Ima dvojno dno, nastavljivo po višini.

Ko smo odprli taigova vrata in sedli vanj, nas je pričakala že znana notranjost, ki je lahko delno ali pa zelo digitalizirana. V dobro mu štejemo, da je sredinski del armaturne plošče malce obrnjen proti vozniku. Pod njim boste na primer našli sodobno rešitev, prostor za brezstično polnjenje pametnega telefona, nekaj nižje pa še zelo klasično palico ročne zavore, ki bo komu morda še bolj všeč kot elektronska. Pri vzvratni vožnji pa so zaradi kupejevskega zadka parkirna kamera in tipala priporočljiva (dodatna) oprema.

V pogonskem smislu taigo ne prinaša česa novega, izberete pa lahko katerikoli motor, da je le bencinski ... V primeru taiga je osnova in vstop litrski bencinski trivaljnik z močjo 70 kW in petstopenjskim ročnim menjalnikom; ta je lahko pripravljen še v izvedbi z 81 kW, kjer je namesto ročnega menjalnika s šestimi prestavami na voljo tudi sedemstopenjski samodejni z dvema sklopkama. Vrh pogonske ponudbe je 1,5-litrski štirivaljnik z močjo 110 kW, ki ima vselej samodejni prenos.

Vstopna cena je za najšibkejši motor 19.400 evrov, najdražji je v izvedbi z 1,5-litrskim agregatom, ki je v ponudbi le z najvišjo opremo R line, kar velja 26 tisočakov. Približna primerjava pove, da je taigo za tri tisočake dražji od pola, pa za tisoč evrov cenejši od T-crossa. Mimogrede, vse tri sestavljajo v Volkswagnovi tovarni v Pamploni v Španiji.

Kasneje bo taigo na voljo kot bolj skromno opremljena izvedba za 18 tisočakov. Nekaj avtomobilov že imajo na zalogi, če pa se ga naroči po željah, je čakalna doba pol leta. Pri tukajšnjem zastopniku menijo, da bo taigo ob T-crossu in T-rocu našel svoj prostor, a se to zdi kar zahtevna naloga.