Opel grandland X 2.0 CDTI ultimate

Prostoren in robusten križanec z zmogljivim in dovolj varčnim turbodizlom.
Fotografija: K dobremu videzu in vtisu robustnosti pripomorejo zajetne plastične obrobe, s katerimi je obložen spodnji del karoserije. FOTO: Gregor Pucelj
Odpri galerijo
K dobremu videzu in vtisu robustnosti pripomorejo zajetne plastične obrobe, s katerimi je obložen spodnji del karoserije. FOTO: Gregor Pucelj

Grandland X je ob manjšem crosslandu X največji Oplov križanec, ki ima veliko skupnega s peugeotom 3008, saj sta od lani obe znamki del koncerna PSA. Tokrat smo preizkusili njegovo najmočnejšo in najbolje opremljeno izvedbo.

Ta Oplov križanec – poudarjam križanec, ne SUV, kakor ga večinoma oglašujejo, saj ima zgolj sprednji pogon in nekaj večjo oddaljenost karoserije od tal – nima lahke naloge. Trg je namreč že dodobra napolnjen s podobnimi vozili. Vsekakor pa je oblikovalcem vanj uspelo vtisniti Oplov pečat, njegove poteze so mile, a hkrati dovolj robate, kar pričara vtis o čvrstosti vozila, h kateri nedvomno pripomorejo tudi 19-palčna kolesa, ki pripadajo le najbogatejšemu opremskemu paketu ultimate.


 

Značilno oplovska je potniška kabina


Sicer se grandland X uvršča med srednje velike križance (dolžina 4477 mm, širina 1856 mm, višina 1609 mm in medosna razdalja 2675 mm), kar mu zagotavlja solidno prostornost na vseh sedežih, saj tudi na zadnjih brez težav sedijo višjerasli. Ker je bil testni primerek najbolje opremljen, je imel usnjeno oblazinjenje in električno nastavljiv voznikov sedež, kar je dobrodošlo razvajanje. Običajno (dvotretjinsko) povečljiv je prtljažni prostor s prostornino od 514 do 1652 litrov; naslonjali zadnjih sedežev pa lahko poklopite tudi s pritiskom na veliki tipki, nameščeni na stranskih stenah prtljažnika.

Značilno oplovska je potniška kabina, na čelu s tekoče oblikovano armaturno ploščo, ki pa je kljub osrednjemu zaslonu na dotik še vedno zasnovana dovolj konvencionalno. Ob tem pohvalim še priročno vklapljanje in izklapljanje ogrevanja volanskega obroča na samem volanskem obroču (kjer med drugim tudi priročno vklapljate in nastavljate prilagodljivi tempomat), saj vem, kako to funkcijo v zimskem času cenijo predvsem voznice.

Na armaturni plošči se preliva več asimetričnih linij, inštrumenti so klasični, tako kot večina upravljal. FOTO: Gregor Pucelj
Na armaturni plošči se preliva več asimetričnih linij, inštrumenti so klasični, tako kot večina upravljal. FOTO: Gregor Pucelj

 

Ustrezno nastavljeno vzmetenje


Voznost testnega grandlanda X je seveda zaznamoval najmočnejši turbodizelski motor, ki ga lahko kupite. Gre za več kot soliden 2,0-litrski štirivaljnik z največjo močjo 130 kW (177 KM) in največjim navorom 400 Nm pri 2000 vrt./min. V pomoč mu je osemstopenjski samodejni menjalnik, ki je morda nekoliko grob v nižjih prestavah, a le v redkih primerih, na primer na strmem klancu z ostrimi ovinki oziroma serpentinami. Ker avtomobil kljub solidnim zunanjim meram tehta le poldrugo tono, mu zaloga motorne moči in navora omogoča solidno živahnost in samozavestno mirno vožnjo na avtocesti, kjer se izkaže z odzivnostjo med prehitevanjem počasnejših; doseže največjo hitrost 214 km/h in pospeši z mesta do 100 km/h v 9,1 sekunde; ta radoživost je dobrodošla tudi v običajnem prometu.

Ob vsem tem ima ustrezno nastavljeno vzmetenje, prej čvrsto kot mehko, in se dobro znajde na ovinkasti magistralki. Čeprav se med testnimi vožnjami nismo posebej ubadali s porabo goriva, se je na koncu pokazalo solidno povprečje nekaj več kot 7 l/100 km, k čemur malo pripomore dobro delujoč sistem start/stop.

Komentarji: