
Neomejen dostop | že od 14,99€
Premikanje po slovenskih (avto)cestah je v poletnih mesecih pravi pekel, a ne samo zaradi številnih delovnih zapor in vročine. Za zastoje smo pogostokrat krivi vozniki sami, saj ne upoštevamo cestnoprometnih pravil, velikokrat pa primanjkuje tudi vozniške kulture.
Na slovenskih cestah je že več tednov precej gneče. Čas potovanja se občutno podaljša, zaradi česar je v avtomobilih precej nervoznih voznikov. Problematični so predvsem konci tedna, a tudi prazniki, še posebej bo pestro okoli 15. avgusta.
Čeprav smo prepričani, da pred vožnjo ne potrebujemo posebnih priprav, se lahko pot, ki sicer traja pol ure, zaradi gneče podaljša tudi do dveh ur ali več. Priporočljivo je, da pred vsako vožnjo preverite razmere na cestah, kar omogočajo številne mobilne aplikacije, ki natančno prikazujejo, kje vse so zastoji in za kako dolgo se podaljšuje čas potovanja. Na pot se opravite pravočasno ali pa kasneje, ko se razmere umirijo. In naj se vam nikamor mudi. Ob daljših poteh načrtujte postanke in malce pazite, kaj jeste. Če vas čaka še dolga pot, sploh po kosilu, lahko mastna hrana marsikoga uspava.
V vročini je treba poskrbeti za ustrezno hidracijo. Plastenko vode (ali dve) lahko vzamete že od doma, prav tako se udobno oblecite. Policisti opažajo, da se precej ljudi za volan še zmeraj usede kar v natikačih ali sandalih, kar je nevarno – ob hitrih manevrih se lahko stopalo natikača zatakne ob predpražnik, pri čemer nimate več časa za ustrezno zaviranje.
Pred prvimi toplejšimi dnevi je treba preveriti delovanje klimatske naprave. Strokovnjaki priporočajo, naj bo temperatura v avtomobilu približno sedem stopinj nižja od zunanje, seveda je razlika v času vročinskih valov večja. Enako velja za vse tekočine: preverite motorno olje, zavorno in hladilno tekočino ter tekočino za vetrobransko steklo. Ker je poleti veliko mrčesa, je lahko steklo precej umazano (in lepljivo od mrčesa in smole borovcev), zato morajo ustrezno delovati tudi brisalci.
V Sloveniji že več kot deset let poslušamo strokovnjake, kako moramo ob zastojih omogočiti reševalni pas, toda še zmeraj se vsako poletje zgodi kakšen kolaps, ko se stoječa vozila ne umaknejo pravilno, da bi imeli reševalci prosto pot.
Zato ponovimo; vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča.
Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj desno, prav tako tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas. Tako naredimo dovolj široko pot za vožnjo intervencijskih vozil. Po reševalnem pasu je dovoljeno voziti izključno vozilom, ki sodelujejo v intervenciji. V zastoju naj vozniki ostanejo v vozilu in se ne gibljejo po cestišču.
Kjer ni odstavnega pasu (denimo v predoru), se ustavimo izmenično. Eno vozilo tik ob levem robu in drugo tik ob desnem, vmes pa pustimo dovolj veliko razdaljo, da lahko vmes vijugajo tudi največja reševalna vozila. Strokovnjaki priporočajo razdaljo približno petih vozil.
V Evropi so države precej majhne in v nekaj urah lahko prevozimo več državnih meja. Že v naši soseščini imamo precej različnih praks, kako plačevati cestnino na avtocestah. V Italiji in na Hrvaškem imajo, denimo, cestninske postaje, v Avstriji in Švici je treba na vetrobransko steklo nalepiti vinjeto, na Madžarskem nabaviti elektronsko vinjeto. Prav tako bodite pozorni, kakšne so omejitve glede vožnje v različnih evropskih mestih ali pri prečkanju mostov in vožnji skozi daljše predore. In ko smo enkrat za volanom, moramo v poletnih mesecih voziti še bolj pazljivo, počasneje, predvsem pa moramo opazovati preostali promet. Fantomski zastoji nastajajo ravno zaradi razlik v hitrosti med različnimi vozili in prekratke varnostne razdalje. Kajti ko eno vozilo začne močno zavirati, enako storijo še druga za njim, sploh če imajo prekratko varnostno razdaljo. Vsako naslednje vozilo zavira še bolj, in promet se prej ali slej ustavi. V samo pol minute lahko obstane kar sto vozil.
Najpogostejši problem med poletnimi počitnicami je okvara akumulatorja. Težave nastajajo zaradi pogostega ustavljanja in speljevanja. Akumulatorji so med dolgimi poletnimi vožnjami bolj obremenjeni, saj je v avtomobilih navadno več družinskih članov, zato je v marsikaterem priključenih več naprav: telefon, tablica, predvajalnik DVD … Pred odhodom bodite pozorni, koliko je star vaš akumulator. Težave lahko nastanejo, ko ima štiri ali pet let.
Za marsikoga je odhod na poletne počitnice najdaljše potovanje z avtomobilom v letu, zato je treba dodatno preveriti kakovost pnevmatik. Razpokana in dotrajana lahko hitro odpove, sploh ob intenzivnejši uporabi in večji obtežitvi, še posebno bodite pozorni na pnevmatike na prikolicah. Prav tako pred vsako vožnjo prilagodite tlak v njih, saj lahko prtljaga precej poveča skupno maso.
S pnevmatikami je povezan tudi tretji najpogostejši klic na pomoč, ki jih prejmejo vlečne službe – precej voznikov šele ob predrti pnevmatiki spozna, da v avtomobilu nimajo rezervnega kolesa. V več primerih imajo le komplet za popravilo pnevmatike, a ta pride v poštev samo ob manjših poškodbah. Če je pnevmatika raztrgana, ni v nobeno pomoč.
Prav tako mehaniki poleti opazijo več težav s sklopko. Če imate avtomobil z ročnim menjalnikom, potem med počasno vožnjo večkrat prestavljate, enako velja za vožnjo po neznanih cestah na oddaljenih lokacijah, sploh če je veliko vzponov in spustov. Še dodatna obremenitev sta prikolica ali polno natovorjen prtljažnik, zato obstoječe težave s sklopko pridejo še hitreje do izraza.
Letošnje poletje je precej zastojev zaradi številnih delovnih zapor. Kadar preusmerijo promet z dveh pasov na enega, moramo vozniki upoštevati sistem zadrge. V praksi je vse precej enostavno; sistem zadrge deluje pravilno, če se vozniki po dveh pasovih vozijo vse do združitve in se šele potem izmenično vključujejo na en vozni pas, torej po sistemu zadrge – po en avtomobil iz vsake kolone.
Toda številni vozniki ravnajo ravno obratno. Na drugi vozni pas se začnejo razvrščati že mnogo prej (včasih celo več sto metrov prehitro), s čimer obstoječo kolono samo podaljšujejo. In ker ljudje sistema zadrge še zmeraj ne poznajo, so jezni na voznike, ki se pravilno peljejo vse do zoženja po obeh pasovih. Obstajajo celo takšni junaki, ki se postavijo kar čez oba pasova, zato da nihče ne more mimo. Jezni so namreč, ker jih nekdo prehiteva, medtem ko sami stojijo v koloni.
Vsi ti primeri kažejo predvsem nekaj – pomanjkanje vozniške kulture. Marsikdo je upravičeno jezen na vozila v hitrejši koloni, saj marsikdo s polno hitrostjo pripelje vse do zoženja, nato pa vehementno zapelje na počasnejši pas. A marsikdo se začne prehitro vključevati na počasnejši pas tudi zato, ker je prepričan, da ga pri zoženju nihče več ne bo spustil v kolono.
Sistem zadrge zato deluje samo, če vsi spoštujemo cestnoprometna pravila in vožnjo prilagodimo razmeram.
Pred odhodom od doma bodite pozorni na prtljago. Če jo imate v potovalnem prostoru, naj bo ustrezno pritrjena, saj lahko različni predmeti ob nenadnem zaviranju postanejo smrtonosno orožje, ki brez vsakega nadzora leti po avtomobilu. Če vam pri veliki hitrosti v glavo prileti kakšen mobitel ali ključi, je to lahko celo usodno.
Prtljago v prtljažniku (in v kabini) je zato treba ustrezno zložiti, da se med vožnjo ne premetava. Če jo imate na strehi ali nosilcih za prtljažnimi vrati, je treba nujno preveriti, ali vsa oprema deluje brezhibno in ali je vse trdno pripeto.
Enako velja za domače živali, da o potnikih ne govorimo. Vsi morajo biti pripeti z varnostnim pasom. Otroke namestite v otroške sedeže, ki ustrezajo njihovi telesni višini. Če sedijo v premajhnem ali prevelikem sedežu, jim niste naredili nobene usluge.
Vsako leto še zmeraj poslušamo tudi novice, da je kakšen otrok (ali domača žival) ostal v razgretem avtomobilu na parkirišču. Ne glede na to, kje parkirate in kako dolgo boste odstotni (četudi samo pet minut), otrok ne puščajte v avtomobilu, saj se lahko notranja temperatura hitro dvigne krepko nad 50 stopinj Celzija.
Vse omenjeno velja tudi, ko se na počitnice odpravite z letalom in avto najamete šele na počitniški destinaciji. Največkrat boste sedli v precej dotrajana vozila, zato bodite pozorni, v kakšnem stanju je vozilo, ki ga prevzamete. Tudi v tem primeru lahko največ storite že doma, da si ob rezervaciji priskrbite ustrezno zavarovanje.
Motoristična sezona je v polnem razmahu, a vroči dnevi zahtevajo prilagoditev. Izkušnje kažejo, da je vožnja motocikla najprijetnejša pri temperaturah od 18 do 25 stopinj Celzija, pri višjih pa užitek počasi kopni. Kdaj bo skopnel, je odvisno od motorističnih oblačil.
Za vožnjo v vročih dnevih izberemo zračna motoristična oblačila, ki jih na trgu ne manjka. Kratka majica, hlače in japonke niso pametna izbira, saj bo še tako nedolžen padec kljub uporabi zakonsko obvezne čelade nevaren. Zato naše toplo priporočilo: nikar goli v sedlo.
Dokler se z motociklom premikamo in nas piš vetra ohlaja, bo vožnja tudi pri nekoliko višjih temperaturah prijetna. Vseeno priporočamo, da se na poletne motoristične izlete podate zgodaj zjutraj, ko je zrak še prijetno svež.
Med glavnimi izzivi dopusta z motociklom je prevažanje prtljage. Omejeni smo tako z razpoložljivim prostorom (kovčki, torbe) kot tudi z nosilnostjo motocikla, o kateri se poučimo v njegovih navodilih za uporabo. Tam je razloženo tudi, kako prilagoditi (zadnje) vzmetenje in tlak v pnevmatikah na večjo obtežitev. Če tega ne storimo, se bo motocikel obnašal drugače, kot smo vajeni.
Najboljša rešitev za prevoz prtljage so kovčki – pri stranskih bodite pozorni na enakomerno porazdelitev teže med levega in desnega. Podobno kot pri avtomobilu tudi pri motociklu težji kosi prtljage sodijo na dno kovčka oziroma torbe – tako zmanjšamo njihov vpliv na težišče.
Pred vsako vožnjo seveda preverimo tehnično brezhibnost in delovanje ključnih komponent motocikla – od zavor do luči. Blaž Kondža
Komentarji