Kozmična povezanost
Zgodovina uči, da so ljudje na različnih koncih sveta ob približno istem času dobivali bolj ali manj iste ideje. Pravijo tudi, da so vse pesmi že napisane. Ampak vseeno je hecno, ko odkriješ, da je neka znana pesem »samo« predelava neke druge, že davno napisane. Ali celo prekopirana.
Avstralska violinista Brett Yang in Eddy Chen v duetu TwoSet Violin že leta na družbenih omrežjih, skupno imata 7,5 milijona sledilcev, z videi in zabavnimi objavami izobražujeta javnost o klasični glasbi. Pred leti sta objavila video o svetovno znanih pop pesmih, za katere je navdih prišel iz klasične glasbe. Recimo, del pesmi All by myself, ki jo je izvrstno pela Celine Dion, slišimo v drugem stavku Koncerta za klavir in orkester v c-molu Sergeja Rahmaninova.
Primerov je nešteto tudi v filmski glasbi. Tako so, denimo, v Vojni zvezd, glasbo je napisal skladatelj John Williams, nekateri deli identični skladbam Holsta, Korngolda in Stravinskega. Zadnji naj bi nekoč dejal, da dober skladatelj ne posnema, temveč krade. In ko je avtor mrtev vsaj 70 let, ne gre več za krajo, takrat lahko njegova dela uporabljamo vsi. Ko so najstnice norele za Maroon5 in njihovo skladbo Memories, jim tako ne moremo očitati, da niso vedele, da pesem izhaja iz ene najbolj znanih in največkrat predvajanih klasičnih skladb Pachelbelovega Kanona v D-duru.
Bi bilo pa lepo verjeti, da iste izjemne ideje navdihnejo različne ljudi povsem neodvisno. Kot je navdih dobil Remo Giazotto, biograf Tomasa Albinonija. Njegov slavni Adagio v g-molu, ki ga slišimo v vseh možnih filmih, naj bi spisal prav Giazotto, potem ko naj bi našel Albinonijev rokopis z basovsko linijo. Rokopisa sicer ni nihče videl.
Kakršna koli povezanost že je, dobra glasba šteje. In očitno za dobro skladbo, ne glede na zvrst, poznavanje klasike lahko zelo koristi. Sploh če je avtor že dolgo del kozmosa.
