Kralj Friderik, princesa Marija in Vilko
Slovenci imamo s kralji in kraljicami rahle težave. Ne zato, ker jih nimamo – ali pa bi jih radi imeli –, ampak ker po pravilih slovenskega pravopisa slovenimo imena vladarjev iz različnih okolij. Princ in princesa, ki postaneta kralj in kraljica, tako čez noč dobita slovensko ime, bolje rečemo slovensko ustreznico, če ta seveda sploh obstaja. Zato je princ Charles, o katerem smo desetletja vedeli vse do zadnjega tampona, po smrti kraljice Elizabete II. postal kralj Karel III. Zato je danski princ Frederik že dva tedna kralj Friderik, njegova žena, princesa Mary, pa kraljica Marija.
Do tu vse v redu in prav, a zakaj je potem bil (in je še, pa čeprav v izgnanstvu) španski kralj Juan Carlos in ne Janez Karel, njegova žena pa lepo po slovensko Sofija? In je zdaj njegov sin Felipe kralj Filip, ki ima ob sebi kraljico Letizio? Kdo bi vedel, zakaj britansko kraljico Camillo še vedno pišemo s C in dvema l (čeprav v Sloveniji živi kar 41 Kamil z enim K in enim l), soprog britanske kraljice Elizabete, Philip, vojvoda Edinburški, pa je bil Filip, čeprav sploh ni bil kralj!
Pri slovenjenju vladarskih imen ravno trdnih pravil ni, le nedoslednosti, priznava tudi jezikoslovec Peter Weiss z ZRC SAZU, ki vzrok razrahljanih pravil vidi v tem, da Slovenci nimamo monarhične tradicije. Pa vendar: ko je toliko dvojnega ravnanja, je najbolje oceniti, katera oblika imena bo v slovenskem jezikovnem prostoru delovala najbolj primerno, se ozreti na druge, ena pa se potem že uveljavi, je njegov nasvet.
Prihajajo pa že novi prestolonasledniki, predvsem prestolonaslednice. Nizozemski kralj Viljem Aleksander ima s kraljico Maximo tri hčere, prva je Catharina-Amalia. Švedski kralj Karel Gustav in kraljica Silvija imata prav tako prestolonaslednico, švedsko princeso Victorio. V Španiji je pravkar postala polnoletna princesa Leonor in kdo ve, kako se bomo odločili, ko bo enkrat krono dobil princ William. Vili, Vilibert, Vilči, Vilhelm, Vilij, Vilim, Viljem, Vilko?
