Penisi letijo v nebo
Naravnost od frizerja so priskakljale bejbe v kavbojskih škornjih, nato pa so že pokali šampanjci, kar tam, ob prikolici.
Odpri galerijo
A vendar celotna zgodba greni, še posebej ko vemo, da je Bezos poletel na ramenih delavcev, ki so menda prisiljeni urinirati v plastenke, da bi zadostili kriterijem učinkovitosti. FOTO: Joe Skipper Reuters
V zadnjem času je veliko govora o mejah in omejitvah. Čakalne dobe na meji s Hrvaško, ki nam otežujejo pot do oddiha, omejitve zaradi koronavirusa, meje dovoljenega, ki jih prestopajo vladajoči, in njihovo pomanjkanje samoomejitve, kadar objavljajo na twitterju.
Glavna meja, o kateri se govori ta teden, je nedvomno Karmanova linija, ki je 100 kilometrov nad našimi glavami. To je višina, ki jo moramo premagati, da pridemo v vesolje. Nedavno je to uspelo Jeffu Bezosu, prebogatemu zemljanu, ki je s poletom v velikanskem penisu podčrtal svojo moškost. Celoten podvig je seveda poslastica za najrazličnejše psihoanalize in šale. Nečesa podobnega se je malo pred tem lotil še en prebogat zemljan Richard Branson, potem pa je tukaj še Elon Musk in njegova zavidljiva zbirka velikanskih letečih falusov.
Po eni strani je še kako vznemirljivo, da se je ponovno začela vesoljska dirka, penisi velesil letijo v vse smeri osončja, oplajajo Mars in Luno, sanjajo o kolonizaciji vesolja in bogastvu, ki se skriva tam nekje visoko nad oblaki. A vendar celotna zgodba greni, še posebej ko vemo, da je Bezos poletel na ramenih delavcev, ki so menda prisiljeni urinirati v plastenke, da bi zadostili kriterijem učinkovitosti. Ko vemo, da Musk onesnažuje nočno nebo z deset tisoč sateliti, ki naj bi služili dostopnosti interneta, a so v osnovi bojda namenjeni borzni prevladi izbrancev.
Po varnem pristanku glavice Bezosovega penisa se je izgubil čar vesoljskih poletov, saj je bilo vse skupaj videti, kot bi parkiral prikolico v avtokampu. Prišla sta dva avtomobila, kapsulo so prizemljili, da se je razelektrila, in odprli vrata. Naravnost od frizerja so priskakljale bejbe v kavbojskih škornjih, nato pa so že pokali šampanjci, kar tam, ob prikolici. Kaj bi dal, da bi komentiranje celotne izstrelitve prepustili Bezosovi bivši ženi. To bi bil prenos stoletja.
Glavna meja, o kateri se govori ta teden, je nedvomno Karmanova linija, ki je 100 kilometrov nad našimi glavami. To je višina, ki jo moramo premagati, da pridemo v vesolje. Nedavno je to uspelo Jeffu Bezosu, prebogatemu zemljanu, ki je s poletom v velikanskem penisu podčrtal svojo moškost. Celoten podvig je seveda poslastica za najrazličnejše psihoanalize in šale. Nečesa podobnega se je malo pred tem lotil še en prebogat zemljan Richard Branson, potem pa je tukaj še Elon Musk in njegova zavidljiva zbirka velikanskih letečih falusov.
Po eni strani je še kako vznemirljivo, da se je ponovno začela vesoljska dirka, penisi velesil letijo v vse smeri osončja, oplajajo Mars in Luno, sanjajo o kolonizaciji vesolja in bogastvu, ki se skriva tam nekje visoko nad oblaki. A vendar celotna zgodba greni, še posebej ko vemo, da je Bezos poletel na ramenih delavcev, ki so menda prisiljeni urinirati v plastenke, da bi zadostili kriterijem učinkovitosti. Ko vemo, da Musk onesnažuje nočno nebo z deset tisoč sateliti, ki naj bi služili dostopnosti interneta, a so v osnovi bojda namenjeni borzni prevladi izbrancev.
Po varnem pristanku glavice Bezosovega penisa se je izgubil čar vesoljskih poletov, saj je bilo vse skupaj videti, kot bi parkiral prikolico v avtokampu. Prišla sta dva avtomobila, kapsulo so prizemljili, da se je razelektrila, in odprli vrata. Naravnost od frizerja so priskakljale bejbe v kavbojskih škornjih, nato pa so že pokali šampanjci, kar tam, ob prikolici. Kaj bi dal, da bi komentiranje celotne izstrelitve prepustili Bezosovi bivši ženi. To bi bil prenos stoletja.
