Pušenjakova perfekcija

Včasih je treba pogledati nazaj. In si z zato odgovoriti na vprašanje, zakaj? Kot je to storil legendarni novinar in urednik Dejan Pušenjak. In dal z izidom svoje prve knjige Retrovizor jasen znak. Povedal je zgodbo. Resnično. Ne znanstveno. Temveč fantastično. Kakor se je spominja, ne kot je bilo.

Stavek uvodoma povzame iz Dickensove knjige Veliko pričakovanje. Vsaka stran za stranjo je nenehno plimovanje. Brez osek. Ni padcev napetosti. Retrovizor je dobesedna atrakcija. Vsako sekundo doživeta akcija. Perfekcija. Zgodovinska markacija. O časnikih Delo in Večer. Nekdanjih političnih razmerah. O slovenski medijski krajini. Zakulisnih dogajanjih. Obenem in vzporedno pa osebna zgodba družinskega očeta. Nekakšna konzerva s koščki časa. Malone spominska knjiga. Ki jo življenje močno briga. Konzerva s koščki časa. Čustvena magnum »flaša«. Polna škatla mostov, pesmi, časopisov, alan fordov, diasov, filmov, dežurstev, otroštva, prijateljstev, objemov, selitev, bančnih kreditov, limitov, debat, kuhanja, tarokiranja, indijskih začimb, malih norosti, odnosov, sprehodov, allstark, čajev, srečevanj, piknikov, štirinožnih ljubljencev, čudežev, smeha, urbanih prigod, tudi žalostnih usod, spontanosti, frizerjev, pravil in kaosa, rokenrola, lunaparkov, ljubezni. Slikovito. Duhovito. Odkrito. Mestoma odbito.

Pripoveduje o ljudeh in rečeh in oblasteh. O aberveznikih in junakih. Opazovanju. Ocenjevanju. Vselej objektivnem pisanju. O kaplji čez rob. O hrupu in tišini. Vračanju. O enostavnem. Kljub dolgoletni mizi sobotnega šefa. Preprosto in brez blefa. Kot je Dejan dejansko sam. Od znotraj. Uradno brezposeln. V resnici zelo zaposlen. S srečo. Za družinskimi zidovi. Njegovimi svetovi. S tremi hčerkami. Dvema psoma. V mali hiši. Ob svoji ljubljeni Maši.