Svetle misli v temi
Pravijo, da popolnega sončnega mrka ne vidimo, ampak ga čutimo. Danes bomo lahko v ZDA Lunino prekritje Sonca izkusili na lastni koži.
Za to, da se nam bo ob primarnih naravnih silah naježila koža, se bomo mnogi dolge ure vozili do primernega mesta; tisti, ki so ga že videli, pravijo, da je vredno.
Nekaj manj kot štiri minute bo za nas svet, kakršnega poznamo in v kakršnem si ustvarjamo smisel od rojstva, ugasnil. Na ameriški celini bo prihodnja priložnost za to šele leta 2044.
Človek si od vekomaj prizadeva, da bi segel po zvezdah, še bolj zdaj. Brez satelitov nad nami si skoraj ne moremo več predstavljati življenja, najdrznejši zemljani sanjajo o potovanjih na Mars, morda še kam dlje. Človek nenehno prestopa meje znanega.
Joseph O. Chapa, nekdanji častnik ameriških zračnih sil in filozof z diplomo oxfordske univerze, verjame, da bi morali skupaj s piloti, inženirji in znanstveniki poslati v vesolje tudi filozofe in sociologe. Delovanje vesoljskih ladij je vse bolj avtomatizirano, je zapisal v časopisu New York Times, prihodnost naših odnosov z vesoljem pa vse večja uganka.
Bomo imeli naselbine na Luni ali Marsu, bomo dosegli stik z zunajzemeljskim življenjem? Nekdo bi moral razmišljati, kako naj zasadimo semena dobrega in ne naše nepopolne človeške narave.
Rene Descartes se je svojega »mislim, torej sem« domislil pred kaminom, Thomas Hobbes je načelo dogovora med vladajočimi in vladanimi, ki je v središču vsake sodobne demokracije, doumel med angleško državljansko vojno 17. stoletja.
Hannah Arendt je banalnost zla prepoznala med procesom proti arhitektu holokavsta Adolfu Eichmannu. Filozofi so veliko razmišljali tudi o vesolju. Zvezdnato nebo nad nami in moralni zakon v nas sta čudila Immanuela Kanta, Platon je verjel, da so stvari na svetu le podobe resničnosti na nebu in za njim, je spomnil avtor.
Bi moral na naslednjo vesoljsko ladjo nekdo, ki meni, da smo le figure višje računalniške igrice? Morda nam bo padla na pamet svetla misel, ko bomo zrli v temo mrka.
