Zaradi neke črne ženske

Pravijo, da so ljubezni, ki ne trajajo večno v času. A so večne v spominu. Ali v pesmih. Selma, »provincijalka«, »cesarica« … Zvenijo znano? Kako ne bi, to so muze ex-YU zvezdnikov Bregovića, Balaševića in Dragojevića. Ženske iz mesa in krvi, ki so njihovemu življenju dajale ritem. Že nekaj let pred njimi, v začetku 70. let, in menda najbolj nesrečna od vseh, pa je vzšla muza po imenu Mirjana Antonović ...

Mira je navdihnila jugolegendo, ob katerem se je topilo srce mladenkam po vsem Balkanu. Imel je turneje, plošče, ki smo jih zbirale najstnice, in imel je – lepotice. Imenoval se je Kićo. Krunoslav Kićo Slabinac. A edina ženska, ki ga je zaznamovala za vselej, je bila črnolasa Beograjčanka, ki jo je spoznal na turneji v New Yorku. Bila je ljubezen na prvi pogled. Vroča. Strastna. Ko je turneja minila, se je začela – drama. Mira se je vrnila v ameriško džunglo, on na Balkan.

Ko se je vračal v Jugoslavijo, so se na letalu vsi navduševali nad vzhajajočo zarjo, le on je sedel žalosten in sam. Miri je posvetil eno najlepših balad jugoslovanske glasbene scene: Zbog jedne divne crne žene*.

Ljubezen na daljavo se je krhala, pesem je ostala. Najprej jo je pel iz obupa. Zbog jedne divne crne žene. Zbog njene divne crne kose.** Potem, da ne bi pozabil. Zbog jednog pogleda tužnog u noći.*** Nazadnje – iz vdanosti v usodo. Zbog obećanja da će mi doći. Tužan i sam, čekam je ja****.

Ko se je poročil z drugo, je pesem hodila za njim. In z njo Mira.

Mira pa? Tudi ona se je poročila, ločila, premešala kavo z usodo in ... ko je izvedela, da se je Kićo poročil, se je menda razjokala.

Kaj pa ljubezen? Bila je. Kratka kot njun newyorški randevu in dolga kot refren, ki noče iz glave. Zbog jedne divne crne žene ...

*Zaradi neke čudovite črnolaske.

**Zaradi njenih čudovitih črnih las.

***Zaradi žalostnega pogleda v noči.

****Zaradi obljube, da bo prišla. Čakam jo žalosten in sam.